Umetnostnozgodovinska analiza javnih spomenikov in njihove recepcije oziroma medijske propagande za ohranitev kipov komunističnim voditeljem na njihovem prvotnem mestu kaže, kako uspešen je bil s svojimi represivnimi in propagandnimi metodami Titov projekt Jugoslavije. Kult živeče osebnosti je bil pridržan izključno za Tita, drugim osebam so bili spomeniki postavljeni šele po njihovi smrti. Med slovenskimi politiki sta bila največkrat del vizualne in monumentalne propagande Edvard Kardelj (1910–1979) in Boris Kidrič (1912–1953). Kidričev kip ob Prešernovi cesti v Ljubljani je v literaturi praviloma obravnavan med spomeniki NOB, čeprav gre za portret politične osebnosti povojnega časa. Štiri leta po Kidričevi smrti so povabili štiri kiparje k sodelovanju na internem natečaju za postavitev njegovega spomenika. Zmagovalec Zdenko Kalin je za natečaj pripravil mavčni model s Kidričevo portretno glavo na spiralnem nosilcu, v naročenem delu pa je moral natančno slediti fotografiji. Po letu 1991 se v nasprotju z drugimi državami vzhodne Evrope vizualna podoba slovenske javnospomeniške pokrajine skoraj ni spremenila. Tako kot postavljanje spomenikov v javni prostor z namenom, da poveličujejo kult določene politične osebnosti, je del zgodovinske realnosti tudi njihovo odstranjevanje. Medtem ko so v preteklosti o tem odločali predvsem politični, propagandni in ideološki motivi, bi jih morala danes nadomestiti etična presoja. Drugi članki o javnih spomenikih: LAVRIČ, Ana. "Javni" spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku v azilu mariborske stolnice. Acta historiae artis Slovenica, 1, 18, str. 25-64, 128 [COBISS.SI-ID 36477741] VIDMAR, Polona. Lokalpatriotismus und Lokalpolitik : die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser. Acta historiae artis Slovenica, 1, 18, str. 65-87, 129-130 [COBISS.SI-ID 36477997] KOMIĆ MARN, Renata. Men on horseback : role and reception of the equestrian monument in Slovenia = Možje na konjih : vloga in recepcija konjeniškega spomenika na Slovenskem. Acta historiae artis Slovenica, 2, 18, str. 75-94, 95-114, 185-186 [COBISS.SI-ID 36480557] MOHAR, Katarina. "Freedom is a monument" : the Victory Monument in Murska Sobota - its erection, destiny and context = "Svoboda je spomenik" : Spomenik zmage v Murski Soboti - nastanek, usoda, kontekst. Acta historiae artis Slovenica, 2, 18, str. 115-130, 131-145, 186 [COBISS.SI-ID 36481069] PRELOVŠEK, Damjan. Monuments by the architect Jože Plečnik = Plečnikovi spomeniki. Acta historiae artis Slovenica, ISSN 1408-0419, 2013, [št.] 2, 18, str. 11-26, 27-41, 187-188, ilustr. [COBISS.SI-ID 36479277]
COBISS.SI-ID: 36481325
Prispevek obravnava bratovščine, ki so zabeležene v ljubljanskih škofijskih protokolih 17. in 18. stoletja bodisi v zvezi z njihovo ustanovitvijo in potrditvijo bodisi z dovoljenji za opravljanje posebnih pobožnosti oz. praznovanj in prirejanje procesij, za postavitev kapel in oltarjev – to je posebej zanimivo z umetnostnozgodovinskega vidika – ali ob drugih priložnostih (mašne ustanove in volila, prepisi sinodalnih in vizitacijskih zapisnikov in dekretov, prepisi poročil škofov v Rim, tozadevni cerkveni in državni odloki, dovoljenja za prodajo nabožnih predmetov ipd.). V protokolih je obravnavanih nad sedemdeset bratovščin, niso pa zajete vse, ki so nastale oz. delovale v ljubljanski škofiji v obravnavanem obdobju; nekatere so očitno ohranile neokrnjeno kontinuiteto iz srednjega veka, bile pa so tudi take, ki niso poskrbele za uradno potrditev, četudi je bilo to v nasprotju s cerkvenimi pravili.
COBISS.SI-ID: 1556853
Četrta knjiga iz serije Umetnostna topografija Slovenije je prvi izčrpen topografski popis umetnostnih spomenikov občine Hrastnikv zasavski regiji, katere umetnostna dediščina je strokovni in širši javnosti razmeroma neznana. V znanstveni monografiji so predstavljeni vsi sakralni spomeniki (cekve, kapele, kapelice, znamenja) ter izbor kakovostnejših in pomembnejših profanih objektov in spominskih obeležij. Opise spomenikov spremlja pregled arhivskih virov in dosedanjih objav v literaturi, predstavljeni pa so tudi s posnetki tlorisov in z obsežnim izborom fotografske dokumentacije. Poleg posameznih topografskih enot vsebuje knjiga tudi uvodne študije o zgodovinskem in umetnostnozgodovinskem razvoju obravnavanega območja.
COBISS.SI-ID: 270024960
V izvirnem znanstvenem članku so predstavljeni poročila, vedute in lavirani načrti mest, gradov in utrdb krajev, ki jih je v drugi polovici tridesetih let 17. stoletja obiskal in pregledal dvorni vojni inženir Giovanni Pieroni. Njegova poročila, načrti in risbe utrdb na Goriškem, Kranjskem in v Vojni krajini so pomembni tudi za raziskave nekaterih sakralnih spomenikov in urbanističnega razvoja mest v teh deželah, hkrati pa enakovredno umeščajo slovenski patrimonij v evropski umetnostni kontekst prve polovice 17. stoletja.
COBISS.SI-ID: 36027437
Prispevek obravnava srednjeveško arhitekturo in stavbno plastiko samostanov avguštink, observantov, tretjerednikov in servitov v slovenski Istri. Koprska cerkev avguštink ustreza severnoitalijanskim avguštinskim cerkvam, arhitekturni detajli observantske cerkve v Bernardinu se ujemajo z visokogotsko beneško arhitekturo in stavbno plastiko, koprska observantska cerkev je bila po tlorisu morda sorodna bernardinski, s katero jo deloma povezuje stavbna plastika. Tloris koprske servitske cerkve ustreza neohranjeni beneški servitski cerkvi San Giacomo alla Zueca, stavbno plastiko pa v primerjavi z bernardinsko lahko pripišemo drugi kamnoseški roki in nekoliko poznejšemu nastanku. Luneta v koprskem Pokrajinskem muzeju, ki naj bi bila nekdaj v servitskem samostanu, izvira najverjetneje z minoritske cerkve.
COBISS.SI-ID: 36042541