V prispevku so obravnavane tri slike Franza Ignaza Flurerja (Augsburg, 1688–Graz, 1742), enega vodilnih štajerskih umetnikov prve polovice 18. stoletja. Podobi v velikem oltarju cerkve sv. Petra pri Mariboru Izročanje ključev in Savlovo spreobrnjenje je naslikal leta 1737 za ambicioznega teološko izobraženega župnika Janeza Krstnika Sitticha. V članku je natančno analizirana slika Kristusovega izročanja ključev sv. Petru, ki z upodobitvijo sv. Mihaela in nebeškega Jeruzalema precej nadgrajuje likovno tradicijo, pa tudi Savlovo spreobrnjenje po Rubensu in Štirinajst priprošnjikov v sili. Slednja slika je bila razlog za poglobljeno raziskavo, saj je bilo ob uvrstitvi na razstavo Kako prepoznati in razumeti upodobljeno – vsebina mariborskih umetnin brez atribucije in pomanjkljivo obdelana.
COBISS.SI-ID: 34694189
Članek obravnava župnijsko cerkev Srca Jezusovega v Drežnici nad Kobaridom, ki so jo v letih 1911−1914 zgradili po načrtih arhitekta Hansa Pascherja. Poudarek je zlasti na njenem mestu v sočasni cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Gre za eno najkvalitetnejših cerkva poznega historizma pri nas, hkrati pa pomeni posebnost tudi znotraj arhitektovega opusa. Po arhitekturnih značilnostih je drežniški precej podobna Pascherjeva cerkev v Brestanici, kar je bilo doslej spregledano, zato je v prispevku podana primerjava obeh arhitektur.
COBISS.SI-ID: 2249427
Prispevek je prvi strnjen pregled beneške arhitekture 18. stoletja v Istri, Dalmaciji in Boki Kotorski. Prinaša najnovejša spoznanja o neposrednih povezavah vzhodne Jadranske obale z Benetkami preko arhitekturnih naročil pri vodilnih beneških arhitektih (Giovanni Scalfarotto, Giorgio Massari, Bernardino Maccaruzzi), o odvisnosti lokalnih arhitektov (npr. družina Dongetti iz Pirana) od Massarijevih arhitekturnih modelov in njihovih neposrednih povezavah s tem beneškim arhitektom, o vlogi civilnih inženirjev, poslanih iz Benetk, da bi obnovili naselja v Makarski, ter o razvoju lokalnih samosvojih arhitekturnih oblik (družina Macanović), ki temeljijo na tradicionalni beneški arhitekturi.
COBISS.SI-ID: 34358829
Razprava, temelječa na arhivskih in terenskih raziskavah umetnostnozgodovinske dediščine župnije Dob (v njenem današnjem obsegu), predstavlja detajlno topografsko analizo štirih tamkajšnjih sakralnih spomenikov, župnijske cerkve sv. Martina ter podružničnih cerkva sv. Kancijana v Škocjanu, sv. Lenarta na Krtini in sv. Trojice pri Sveti Trojici. Ob poznogotski cerkvi na Krtini z izjemno dvoransko arhitekturo in pomembnimi freskami sta detajlno osvetljeni zlasti ambiciozna baročna arhitektura cerkva sv. Martina in sv. Kancijana, ki kaže tesno zvezo z ljubljanskim arhitektom Candidom Zullianijem, in baročna oltarna oprema: na Dobu so ohranjeni oltarji iz kranjske delavnice Valentina Vrbnika, razrešena pa je tudi provenienca dragocenega velikega oltarja v Škocjanu, ki izvira iz zatrte cerkve klaris v Ljubljani.
COBISS.SI-ID: 34694957
Diskalceatski samostan, eden najlepših ljubljanskih baročnih kompleksov, je bil leta 1786 z vladnim dekretom razpuščen in nato s cerkvijo vred spremenjen v bolnišnico, po potresu leta 1895 pa podrt. Prispevek na podlagi arhivskih virov (redovna kronika, popis inventarja, licitacijski zapisniki, načrti) rekonstruira nekdanjo opremo cerkve in samostana, poleg tega pa doslej znano diskalceatsko ostalino povečuje za nekaj kosov na novo najdene opreme in grafik oz. risb. Izpostaviti je treba zlasti identifikacijo Metzingerjeve oltarne slike Smrt sv. Jožefa v Polhovem Gradcu s sliko v nekdanjem diskalceatskem velikem oltarju in hipotezo, da je Valvasor v svoji Iconotheci ohranil risbo Sebastiana Verporta, ki naj bi bila osnutek za njegovo oltarno sliko Žalostne Matere božje v diskalceatski mrtvaški kapeli.
COBISS.SI-ID: 34693933