Kipar Angelo Putti je s svojimi deli zaznamoval Italijo in več avstrijskih dežel (Gorica, Kranjska, Koroška, Štajerska), največ pa je ustvaril na ozemlju današnje Slovenije. Njegovo delo so raziskovale italijanska, avstrijska in slovenska umetnostna zgodovina, šele vsi trije pogledi pa se sestavijo v celovito sliko. Za popolno podobo umetnika pa manjka še istrski lokalni pogled: Puttijevo delo v Istri donedavna ni bilo znano, kipu sv. Miklavža iz 1726 v Pazinu se tu pridružujejo še njegovi kipi v Žminju (Kalvarija, 1728) in dela, ki so jih najbrž po njegovih idejah izklesali lokalni klesarji. Razprava je del angleško/italijanske znanstvene monografije Art History in Slovenia (Opera Instituti Artis Historiae), v kateri so bila objavljena nova spoznanja raziskovalcev na temo raziskovalnega programa: Barbara Murovec, Art History in Slovenia; Mija Oter Gorenčič, Research into the architectural sculpture of the high Middle Ages in Slovenia; Tina Košak, Research into 17th and 18th century genre painting in Slovenia; Franci Lazarini, Classicist and historicist architecture in Styria and Carniola; Damjan Prelovšek, Plečnik and the Slovenes; Mija Oter Gorenčič, Architectural sculpture of the high Middle Ages at the Cistercian monastery church at Kostanjevica na Krki (Landstrass) and its European context; Ana Lavrič, Art collecting and patronage in the 17th century, Bishop Otto Friedrich Buchheim’s artistic pursuit in Rome, Ljubljana, Vienna, Salzburg and Passau; Helena Seražin, Architect Giorgio Massari (1687−1766), sacred architecture in the county of Gorizia, Friuli, Istria and Dalmatia; Marjeta Ciglenečki, Elsa Kasimir and the Vienna Secession. Druge znanstvene monografije: 1. Mija Oter Gorenčič: Deformis formositas ac formosa deformitas. Samostanska stavbna plastika 12. in 13. stoletja v Sloveniji, Ljubljana 2009. Izvirna znanstvena monografija celostno obravnava vse znane in ohranjene kose samostanske stavbne plastike 12. in 13. stoletja v Sloveniji. Avtorica razkriva številne paradokse in neustrezne interpretacije ter starejša dognanja nadgrajuje s spoznanji, pridobljenimi na osnovi obsežnega terenskega dela in temeljitega študija tako starejše kakor tudi najnovejše strokovne literature ter poglobljene primerjalne analize z zahodnoevropsko tako redovno kot tudi neredovno umetnostjo. 2. Blaž Resman, Helena Seražin: Upravna enota Kočevje, Ljubljana 2010. 3. Upravna enota Jesenice (ur. Blaž Resman), Ljubljana 2011. 4. Upravna enota Ajdovščina (ur. Helena Seražin), Ljubljana 2012. 5. Upravna enota Hrastnik (ur. Blaž Resman, Helena Seražin), Ljubljana 2013. 6. Upravna enota Logatec (ur. Blaž Resman, Helena Seražin), Ljubljana 2014. Znanstvene monografije v seriji Umetnostna topografija Slovenije, ki bo sčasoma pokrila celotno slovensko ozemlje. Umetnostni spomeniki so izbrani in obdelani po sodobnih topografskih načelih, predstavljeni pa so tako s temeljitimi strokovnimi opisi (vključno z arhivskimi viri in dosedanjimi objavami) kakor tudi s tlorisi in obsežno fotografsko dokumentacijo. 7. Polona Vidmar, Das Grabmal des ersten Herzogs der Steiermark . Zu Ikonographie, architektonischem Kontext und Rezeption des Otakar-Grabmals aus der ehemaligen Kartause Seitz (Žiče), Graz: Grazer Universitätsverlag: Leykam, 2014 (Allgemeine wissenschaftliche Reihe, 36). Nagrobnik štajerskega vojvode Otokarja I. iz kartuzije Žiče (sedaj v cerkvi sv. Areha na Pohorju) je v znanstveni monografiji obravnavan z vidikov naročništva, raziskav prvotne lokacije ter recepcije s strani žičkih kartuzijanov kot skrbnikov groba in kasnejših romarjev k sv. Arehu. Monografija je posvečena predvsem raziskavi vzgibov domnevnega naročnika, vojvode Leopolda VI. Babenberžana, za postavitev monumentalnega nagrobnika. Postavljena je teza, da so Leopolda VI. pri naročilu umetniškega dela v drugem desetletju 13. stoletja vodili predvsem politični razlogi za utrditev vojvodskega položaja na Štajerskem.
COBISS.SI-ID: 33333037
Poseben poudarek je bil na raziskovanju umetnosti v javnem prostoru. Izšli sta tudi dve tematski številki Acta historiae artis Slovenica: Establishing National Identity in Public Space. Public Monuments in Slovenia and Serbia in the 19th Century (18/1) and Visualizing Memory and Making History. Public Monuments in Former Yugoslav Space in the Twentieth Century (18/2). http://uifs1.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/20 Umetnostnozgodovinska analiza javnih spomenikov in njihove recepcije oziroma medijske propagande za ohranitev kipov komunističnim voditeljem na njihovem prvotnem mestu kaže, kako uspešen je bil s svojimi represivnimi in propagandnimi metodami Titov projekt Jugoslavije. Kult živeče osebnosti je bil pridržan izključno za Tita, drugim osebam so bili spomeniki postavljeni šele po njihovi smrti. Med slovenskimi politiki sta bila največkrat del vizualne in monumentalne propagande Edvard Kardelj (1910–1979) in Boris Kidrič (1912–1953). Kidričev kip ob Prešernovi cesti v Ljubljani je v literaturi praviloma obravnavan med spomeniki NOB, čeprav gre za portret politične osebnosti povojnega časa. Štiri leta po Kidričevi smrti so povabili štiri kiparje k sodelovanju na internem natečaju za postavitev njegovega spomenika. Zmagovalec Zdenko Kalin je za natečaj pripravil mavčni model s Kidričevo portretno glavo na spiralnem nosilcu, v naročenem delu pa je moral natančno slediti fotografiji. Po letu 1991 se v nasprotju z drugimi državami vzhodne Evrope vizualna podoba slovenske javnospomeniške pokrajine skoraj ni spremenila. Tako kot postavljanje spomenikov v javni prostor z namenom, da poveličujejo kult določene politične osebnosti, je del zgodovinske realnosti tudi njihovo odstranjevanje. Medtem ko so v preteklosti o tem odločali predvsem politični, propagandni in ideološki motivi, bi jih morala danes nadomestiti etična presoja. Drugi članki o javnih spomenikih: LAVRIČ, Ana. "Javni" spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku v azilu mariborske stolnice. Acta historiae artis Slovenica, 1, 18, str. 25-64, 128 [COBISS.SI-ID 36477741] VIDMAR, Polona. Lokalpatriotismus und Lokalpolitik : die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser. Acta historiae artis Slovenica, 1, 18, str. 65-87, 129-130 [COBISS.SI-ID 36477997] KOMIĆ MARN, Renata. Men on horseback : role and reception of the equestrian monument in Slovenia = Možje na konjih : vloga in recepcija konjeniškega spomenika na Slovenskem. Acta historiae artis Slovenica, 2, 18, str. 75-94, 95-114, 185-186 [COBISS.SI-ID 36480557] MOHAR, Katarina. "Freedom is a monument" : the Victory Monument in Murska Sobota - its erection, destiny and context = "Svoboda je spomenik" : Spomenik zmage v Murski Soboti - nastanek, usoda, kontekst. Acta historiae artis Slovenica, 2, 18, str. 115-130, 131-145, 186 [COBISS.SI-ID 36481069] PRELOVŠEK, Damjan. Monuments by the architect Jože Plečnik = Plečnikovi spomeniki. Acta historiae artis Slovenica, ISSN 1408-0419, 2013, [št.] 2, 18, str. 11-26, 27-41, 187-188, ilustr. [COBISS.SI-ID 36479277]
COBISS.SI-ID: 36481325
Obravnavani vizitacijski zapisniki razkrivajo pravilo za dispozicijo svetniških figur na oltarnih nastavkih: medtem ko titularnemu svetniku pripada osrednje mesto v nastavku, se spremljevalci razvrščajo v parih (v vsaki etaži posebej) tako, da stoji višje rangirani na odličnejši evangeljski, nižje rangirani pa na subordinirani listni strani. Pri tem ne gre za individualno odločitev o prednosti enega pred drugim, temveč za v Cerkvi splošno uveljavljeno hierarhično lestvico, ki se je v umetnosti dosledno uveljavila s pozno renesanso in barokom.
COBISS.SI-ID: 33211693
V izvirnem znanstvenem članku so predstavljeni poročila, vedute in lavirani načrti mest, gradov in utrdb krajev, ki jih je v drugi polovici tridesetih let 17. stoletja obiskal in pregledal dvorni vojni inženir Giovanni Pieroni. Njegova poročila, načrti in risbe utrdb na Goriškem, Kranjskem in v Vojni krajini so pomembni tudi za raziskave nekaterih sakralnih spomenikov in urbanističnega razvoja mest v teh deželah, hkrati pa enakovredno umeščajo slovenski patrimonij v evropski umetnostni kontekst prve polovice 17. stoletja.
COBISS.SI-ID: 36027437
Votivna cerkev na Ptujski Gori, zgrajena okrog 1400, je bila od vsega začetka cilj romarjev. Nobene neposredne evidence nimamo, kdo so bili srednjeveški romarji; portreti donatorjev in različni grafiti pa vendar namigujejo, kdo vse je iskal zaščito pri Mariji Zavetnici s plaščem v 15. in 16. stoletju. Če portrete romarjev, ki so se ohranili na Ptujski Gori, razvrstimo kronološko, opazimo, da tisti iz srednjega veka predstavljajo plemiče in izobraženo duhovščino, medtem ko mlajši upodabljajo ljudi nižjega rodu. Romarji iz 19. in 20. stoletja, kakor jih prepoznamo na umetniških delih, so pripadali najnižjemu družbenemu razredu. Ker se je ohranilo razmeroma veliko relevantnega gradiva, je avtorica prispevka lahko analizirala družbeni značaj romarjev, ki so obiskovali svetišče od srednjega veka pa vse do političnih sprememb v devetdesetih letih 20. stoletja.
COBISS.SI-ID: 19549448