Zaradi pomena inovativnosti pri konkurenčnosti in preživetju podjetja v stalno spreminjajočem se okolju, smo se spraševali o tem, kako olajšati inovativnosti v organizacijah. Nedavna literatura predstavlja proces organizacijskega učenja kot ključni dejavnik pojavljanja inovacij. Zaradi tega smo poskušali analizirati vpliv procesa organizacijskega učenja na inovativnosti s pomočjo pristopa delnih najmanjših kvadratov (PLS) k modeliranju s pomočjo strukturnih enačb, pri čemer so bili uporabljeni podatkih iz 107 španskih podjetij. Inovativnost razumemo kot kombinacijo inovativne kulture in inovacij proizvodov/storitev ter procesov. Poleg tega smo definirali organizacijsko učenje kot neprekinjen proces, sestavljen iz štirih faz. Rezultati naše raziskave, tako kot tudi ugotovitve preteklih raziskav, potrjujejo pozitiven in pomemben odnos med organizacijskim učenjem in inovativnostjo. Zato je potrebno vsako od štirih faz procesa organizacijskega učenja obravnavati kot zelo pomembno, če podjetje želi doseči svoje cilje v zvezi z inovativnostjo.
COBISS.SI-ID: 20039910
Namen prispevka je zasnovati, predstaviti in preizkusit model, ki opisuje vpliv kulture organizacijskega učenja na izboljšanje organizacijske uspešnosti. V ta namen bomo uporabili podatke 202 makedonskih podjetij in empirično testirali model preko modeliranja z uporabo strukturnih enačb. Ugotovili smo, da ima kultura organizacijskega učenja neposreden in relativno močan vpliv na ne-finančno uspešnost z vidika zaposlenih, strank in dobaviteljev. Neposreden, a relativno manjši učinek je mogoče opaziti pri finančni uspešnosti. Managerji se morajo zavedati, da je potrebno za doseganje višjih ravni organizacijske uspešnosti razviti take norme in vrednote, ki pripisujejo velik pomen pridobivanju, delitvi in interpretaciji informacij. Članek na podlagi podatkov, zbranih v Makedoniji, prispeva k posploševanju raziskovalnega modela, ki je bil že preizkušen v več razvitih gospodarstvih, na razvijajočo se državo v tranziciji.
COBISS.SI-ID: 20250598
Avtentično vodenje je v zadnjem času zelo popularno znanstveno področje, na katerem pa so kvantitativne analize maloštevilne. Cilj prispevka je razviti raziskovalni model vpliva avtentičnega vodenja na avtentično sledenje in na rezultate z vidika zaposlenih ter ga z empirično kvantitativno raziskavo potrditi z linearnim strukturnim modeliranjem na vzorcu vseh 22 vodij in 289 njihovih zaposlenih v slovenskem podjetju s približno 500 zaposlenih. Konstrukt avtentičnega vodenja v raziskovalnem modelu sestavljajo samozavedanje, samoregulacija, pozitivni psihološki kapital in pozitivno modeliranje. Rezultati so pokazali, da zaznana avtentičnost vodje vpliva na avtentično sledenje. Razviden je tudi pozitiven vpliv avtentičnega sledenja na rezultate. Na podlagi rezultatov smo potrdili, da avtentični vodje ustvarjajo nove avtentične zaposlene, razvijajo njihove avtentične značilnosti in sposobnosti, kar ima za posledico zadovoljstvo zaposlenih, njihovo pripadnost in dobro vzdušje v kolektivu.
COBISS.SI-ID: 19866342