V članku uporabljamo Senov pristop zmožnosti, da bi ocenili zmožnosti slovenskih staršev za usklajevanje plačanega dela in družine pod pritiskom procesa prehoda v tržno ekonomijo. Zanima nas kako so med seboj povezane različne ravni zmožnosti, vključno z socialno politiko, organizacijsko in ravnijo posameznika glede usklajevanja dela in zasebnega življenja zaposlenih staršev. V analizi kombiniramo kvalitativen in kvantitativen metodološki pristop. Raziskovalni rezultati kažejo, da povečana prekernost in intenzifikacija dela ustvarjata vrzeli med zakonsko in normativno obstoječimi možnostmi za učinkovite strategije usklajevanja in dejanskim koriščenjem možnosti, ki jih ponujajo slovenske socialne politike. Ugotovili smo, da zmožnosti staršev za usklajevanje plačanega dela in starševstva povečujejo obstoječe socialne politike in sprejetost enakosti spolov v sferi plačanega dela, medtem, ko jih zmanjšujejo intenzifikacija dela, dominacija plačanega nad ostalimi deli življenja in sprejetost neenakosti po spolu na področju starševstva in gospodinjskih obveznosti.
COBISS.SI-ID: 30465629
Namen prispevka je raziskovanje razumevanja posameznikove identifikacije z organizacijo in predlagati merski instrument za njeno merjenje na podlagi pregleda literature o korporativnem marketingu ter skupinski in korporacijski identifikaciji. Rezultati raziskave so uporabni za marketinške stratege in menedžerje pri predvidevanju o oblikah organizacijske identifikacije in pri vzpostavljanju iniciativ za krepitev identifikacije in s tem poslovne uspešnosti organizacije.
COBISS.SI-ID: 30461021
Kljub temu, da je Slovenija majhna, relativno nova nacionalna država, je bila upravičeno prepoznana kot primer 'neo-korporativistične' in 'koordinirane tržne ekonomije', zaradi česa je edinstven primer med post-komunističnimi državami, vključno z novimi članicami EU. Avtorja raziskujeta vzroke te posebnosti in se sproti vključujeta v debato o načinu pojavljanja / oblikovanja koordiniranih oz. neo-korporativističnih ekonomij, ki se je sprožila med zagovorniki teorije različnih kapitalizmov (VoC) in teorije virov moči. Čeprav nekateri elementi, ki jih predvideva VoC teorija v Sloveniji obstajajo, se v primeru Slovenije pojavljajo tudi drugi, ki jih ta teorija ne predvideva. Avtorja ugotavljata da je imelo organizirano delavsko gibanje v kritični točki razvoja bistveno vlogo, in v celoti gledano ugotovita, da v tem primeru ima teorija virov moči večjo razlagalno moč. Kakorkoli, pri premiku z razlage načina oblikovanja slovenskega modela k odgovoru na vprašanje o vzrokih njegove edinstvenosti med primeri postkomunističnih družb, avtorja ugotavljata, da je bila specifična zgodovinska dediščina odločilnega pomena, posebej tista povezana s posebno obliko jugoslovanskega komunizma.
COBISS.SI-ID: 30330717