Slovenija in Madžarska sta uveljavljali sistematične tržne reforme še pred zlomom enostrankarskega sistema. Po nagli politični spremembi ju je zaznamoval premik v tržno gospodarstvo. Na Madžarskem je imela ta sprememba jasne značilnosti neo-liberalne preobrazbe; v Sloveniji se je v tem obdobju uveljavljal alternativni obrazec sprememb, ki je vseboval neo-korporativizem in njegove keynesovske blaginjske korelate. V preteklem desetletju se je v obeh družbah pojavil novi val radikalnih neo-liberalnih sprememb. Avtor v članku primerja preobrazbo dveh družb ter tako skuša identificirati pogoje, ki so v 'ozadju' neoliberalnega obrata v teh dveh primerih.
COBISS.SI-ID: 32731229
V 1990. se je v Sloveniji izoblikoval in stabiliziral regulativni obrazec, ki je bil (po strukturi in osnovnih funkcijah) podoben povojnemu sistemu evropskega korporativizma. Ta sistem je Sloveniji omogočil relativno hitro in mirno / nekonfliktno vključitev v evropski monetarni sistem. Vendar se prejšnji vzpon in najnovejša tendenca dezorganiziranja tega sistema očitno ujemata s kvalitativno različnima fazami evropoeizacije. Na prvi pogled ta ujemanja podpirajo tezo o upadu socialnih sporazumov v post EMU obdobju, kar naj bi bilo bolj ali manj posledica uspešne internalizacije zahtev in pritiskov EMU režima v obdobju vključevanja v ta režim. V primeru Slovenije je ta interpretacija v osnovi napačna. Res je, da je upad slovenskega korporativizma povezan z EMU pritiski, ključni vzroki njegove dezorganizacije pa so zasidrani v njegovi mikro-strutkuri.
COBISS.SI-ID: 31346781
Prispevek obravnava osnovna vprašanja, ki zadevajo pomen ugleda in njegovo merjenje. Vprašanja preučuje v kontekstu nedavne globalne ekonomske krize, ki je povzročila erozijo zaupanja v korporacije in znižanje ugleda kot kapitala korporacijam, ki so bile pred krizo ene izmed najbolj uglednih. Raziskuje semantični pomen ugleda in asociacije, ki jih posamezniki povezujejo s tem konceptom ter te asociacije primerja z uveljavljenimi lestvicami za merjenje ugleda. Empirični del sloni na semantični analizi omrežij. Rezultati kažejo, da obstaja nekaj močnih determinant ugleda, ki sovpadajo z dimenzijami v merskih instrumentih, vendar pa jih je tudi precej takih, ki so kontekstualne in odražajo ekonomsko in finančno krizo. Ugotovitve sovpadajo s tezo, da je ugled družbeno konstruiran in pod vprašaj postavljajo relevantnost in univerzalnost standardnih merskih instrumentov ugleda.
COBISS.SI-ID: 31455325
V članku uporabljamo Senov pristop zmožnosti, da bi ocenili zmožnosti slovenskih staršev za usklajevanje plačanega dela in družine pod pritiskom procesa prehoda v tržno ekonomijo. Zanima nas kako so med seboj povezane različne ravni zmožnosti, vključno s socialno politiko, organizacijsko in ravnijo posameznika glede usklajevanja dela in zasebnega življenja zaposlenih staršev. V analizi kombiniramo kvalitativen in kvantitativen metodološki pristop. Raziskovalni rezultati kažejo, da povečana prekernost in intenzifikacija dela ustvarjata vrzeli med zakonsko in normativno obstoječimi možnostmi za učinkovite strategije usklajevanja in dejanskim koriščenjem možnosti, ki jih ponujajo slovenske socialne politike. Ugotovili smo, da zmožnosti staršev za usklajevanje plačanega dela in starševstva povečujejo obstoječe socialne politike in sprejetost enakosti spolov v sferi plačanega dela, medtem, ko jih zmanjšujejo intenzifikacija dela, dominacija plačanega nad ostalimi deli življenja in sprejetost neenakosti po spolu na področju starševstva in gospodinjskih obveznosti.
COBISS.SI-ID: 30465629
Kljub temu, da je Slovenija majhna, relativno nova nacionalna država, je bila upravičeno prepoznana kot primer 'neo-korporativistične' in 'koordinirane tržne ekonomije', zaradi česa je edinstven primer med post-komunističnimi državami, vključno z novimi članicami EU. Avtorja raziskujeta vzroke te posebnosti in se sproti vključujeta v debato o načinu oblikovanja koordiniranih oz. neo-korporativističnih ekonomij, ki se je sprožila med zagovorniki teorije različnih kapitalizmov (VoC) in teorije virov moči. Čeprav nekateri elementi, ki jih predvideva VoC teorija v Sloveniji obstajajo, se v primeru Slovenije pojavljajo tudi drugi, ki jih ta teorija ne predvideva. Avtorja ugotavljata, da je imelo organizirano delavsko gibanje v kritični točki razvoja bistveno vlogo, in v celoti gledano ugotovita, da v tem primeru ima teorija virov moči večjo razlagalno moč. Kakorkoli, pri premiku z razlage načina oblikovanja slovenskega modela k odgovoru na vprašanje o vzrokih njegove edinstvenosti med primeri post-komunističnih družb, avtorja ugotavljata, da je bila specifična zgodovinska dediščina odločilnega pomena, posebej tista povezana s posebno obliko jugoslovanskega komunizma.
COBISS.SI-ID: 30330717