Članek obravnava problematiko starševskega skrbstvenega dela in njegovo povezanost z vzpostavljanjem uravnoteženega življenja zaposlenih. Z večnivojsko analizo ugotavljamo kam se Slovenija umešča v primerjavi z Nizozemsko, Portugalsko, Veliko Britanijo in Švedsko glede javnih politik, ki staršem omogočajo usklajevanje plačanega dela in družinskih obveznosti. Rezultati študije so pokazali, da je v Sloveniji implementacija politik usklajevanja v organizacijah na nižjem nivoju v primerjavi z organizacijami v drugih državah z izjemo Portugalske.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 29252189Ob koncu 20. stoletja so napredne organizacije začele celostno obravnavati problematiko blagostanja zaposlenih. To pomeni, da je postala problematika reprodukcije človeških virov izven področja plačanega dela aktualna za načrtovanje organizacijskih politik. Raziskave o implementaciji politik usklajevanja plačanega dela in družinskega življenja potrjujejo razkorak med javnimi politikami in organizacijskimi praksami. Prispevek obravnava stališča delodajalcev/menedžerjev do potreb in zahtev zaposlenih staršev na področju usklajevanja plačanega dela in družinskega življenja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 29637725Prispevek analizira situacijo na slovenskem trgu delovne sile in položaj starejše delovne sile oziroma populacije na njem. Po drugi strani pa analizira podobnosti in razlike z nizozemskim sistemom zaposlovanja starejših ter ugotavlja možnosti prenosa določenih elementov dobre prakse v slovenski trg delovne sile.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 29597533V prispevku so predstavljeni načini, kako delodajalci pridobivajo nizko kvalificirane delavce in delavke in njihova stališča do skupin, ki so depriviligirane na trgu delovne sile. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija, in sicer 41 pol- strukturiranih osebnih intervjujev s predstavniki/predstavnicami delodajalcev na Danskem, Madžarskem, Švici, Nemčiji in Italiji leta 2009. Študija je vključevala različne sektorje in zaposlene.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 29977181Socialni pakti (oz. sporazumi) so bili implicitno ali eksplicitno konkurenčni pakti. Jedro vseh je bilo soglasje o omejevanju rasti plač. S tega vidika je imel zadnji med pakti - edini post-EMU pakt, ki je bil sklenjen leta 2007 (in potekel leta 2009), neko novo značilnost. Ta je še zmeraj poudarjal omejevalno plačno politiko, obenem pa se je eksplicitno ukvarjal z omejevanje tudi drugih, 'posrednih stroškov dela': z reformo blaginjskega sistema, ki naj bi omogočila zniževanje splošne ravni stroškov dela ter zvišala konkurenčnost nacionalnega gospodarstva.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 29421405