V prispevku analiziramo posttranzicijsko uspešnost delovnega okolja v Mestni občini Koper. Pri tem ugotavljamo, da se večina načrtovani razvojnih strategij iz devetdesetih let ni uresničila, ker se je zgodila prevlada političnega subsistema nad delovnim okoljem, kar je vodilo v politično izčrpavanje pozitivnega naboja novega regionalizma. Regionalna ekonomija tako ni uspela izkoristiti novega regionalizma ter izhodiščnih primerjalnih razvojnih prednosti regije.
COBISS.SI-ID: 2250963
V besedilu avtorica obravnava percepcije slovenske javnosti o migracijah, integraciji imigrantov ter multikulturnosti. Izhaja iz koncepta integracije kot dvosmernega procesa medkulturne komunikacije, v katerem prihaja do nove kvalitete doseganja družbene kohezije. Ocene slovenske javnosti predstavlja v okviru treh migracijskih topik: 1. splošna stališča do migracij in migrantov – migranti kot grožnja ali nujni korektiv trga dela, 2. pozicioniranje Slovenije v sodobnih globaliziranih migracijskih tokovih in 3. integracijske politike kot instrument premikanja notranjih družbenih meja.
COBISS.SI-ID: 32882989
Kako so procesi avtomobilizacije Slovenije vplivali na spreminjanje ponudbe prostorov potrošnje v središčih slovenskih obalnih mest? V članku je na podlagi analiz različnih podatkovnih baz in raziskav prikazano, kako je prišlo do sprememb v hierarhiji pomembnosti lokacije urbanih prostorov potrošnje v slovenskih obalnih mestih. Pri tem so podrobno prikazani nakupovalni vzorci novih 'avtomobilskih potrošnikov', ki odločitev za obisk trgovine utemeljujejo na podlagi njene dostopnosti z avtomobilskim prevozom. Vloga potrošnje je v tem kontekstu prikazana dvoplastno – kot nujen element delovanja mest brez katerega dejansko ni možno v doglednem času ustvariti pogojev za uspešen ekonomski razvoj in kot potencialno škodljiv element masovne potrošnje, ki postoma razgrajuje obstoječe družbene strukture v obalnih mestih.
COBISS.SI-ID: 2251219
Mesta postajajo vse bolj samostojni gospodarski in politični akterji, ki se dejavno odzivajo na pritiske in priložnosti globalizacije. Urbani management v posameznem mestu zato pogosto temelji na predpostavki, da mesta lahko izboljša svoj položaj v odnosu na tekmece z učinkovitim upravljanjem strateških virov in spodbujanjem svojih domnevnih prednosti. Čeprav lahko tak pristop k urbanem managementu pomaga mestom izboljšati svojo globalno konkurenčnost in kakovost vsakdanjega življenja njihovih prebivalcev, pa obenem lahko včasih povzroča tudi negativne posledice na lokalni ravni, s čimer se dejansko zmanjšujejo razvojne možnosti teh mest. V članku je upravljanje mest analizirano z vidika tekmovalnih urbanih politik v Barceloni in Seulu, pri čemer primerjamo lokalne posledice urbane prenove v obeh mestih. Na podlagi dveh primerov urbane prenove, 22 @ Activity District v Barceloni in obnova potoka Cheonggyecheon v Seulu, članek ugotavlja, da v pogojih tekmovalnosti med svetovnimi mesti tudi zelo različni pristopi do urbanega managementa in mestne prenove lahko povzročijo podobne posledice na lokalni ravni.
COBISS.SI-ID: 31219549
Poskusi gradnje islamskega verskega in kulturnega središča (džamije) v Ljubljani odpirajo veliko »glokalnih« teoretskih in praktičnih vprašanj. Težave pri uresničevanju multikulturnosti v domnevno odprtih, sekularnih družbah so običajno interpretirane kot manjše prehodne motnje, ki jih motivira še ne povsem presežen tradicionalni odpor do drugosti, drugačnosti. Besedilo podvomi v takšno interpretacijo in s predstavitvijo dveh primerov poizkuša utemeljiti tezo, da odkriti in prikriti odpor do multikulturalizma, konkretno do gradnje »tujih« verskih objektov v slovenskem in tudi evropskem prostoru odkriva globoko zakoreninjene arhetipske strahove, ki jih preprosti regulacijski repertoar, ki je na voljo v post/modernih družbah, težko obvladuje.
COBISS.SI-ID: 34827821