Članek predlaga metodologijo merjenja sposobnosti turističnih deležnikov, da se prilagodijo spremembam, ki prihajajo iz okolja. Predstavlja pomemben korak k celovitemu in dinamičnemu razumevanju konkurenčnost turističnih destinacij. V članku je opredeljeno 81 dejavnikov sprememb, ki pomembno vplivajo na razvoj turistične panoge. Dejavniki so razdeljeni v 6 sklopov: trajnostni razvoj turizma, trženje, krizni management, klimatske spremembe, inovacije in razvoj produktov ter izobraževanje. Podatki so analizirani s pomočjo IPA metode. Rezultati so pokazali, da se slovenska turistična panoga razmeroma dobro spopada z izzivi na področju trajnostnega turizma, trženja ter inovacij in razvoja produktov, pasivna pa je do vprašanja klimatskih sprememb. Na področjih izobraževanja in kriznega managementa pa ni dovolj aktivna. Predlagani metodološki okvir je mogoče uporabiti pri proučevanju drugih držav in predstavlja osnovo za primerjalne študije.
COBISS.SI-ID: 20062950
Primerjalna analiza odzivanja podjetij na dogajanja na trgu kapitala in dela je zajela široko bazo podjetij iz 17-ih držav, ki smo jih razvrstili v tri skupine: Zahodni Balkan, sredozemske države ter osrednja Evropa. Vpliv strukture investicij na zadolžitev podjetij in vpliv finančnega akceleratorja sta bila višja v sredozemskih državah in v državah Zahodnega Balkana, sploh v Sloveniji, Črni Gori ter na Hrvaškem. Finančni akcelerator je bil močnejši v primeru investicij v osnovno dejavnost kot pa finančnih investicij zaradi velikosti in bolj uniformnih značilnosti teh investicij po podjetjih/državah. Razlike, tako po državah kot tudi v obeh analiziranih obdobjih, so bile tudi na trgu dela. Kratkoročne in dolgoročne elastičnosti povpraševanja po delu glede na plače ter prodajo so različne pred in po krizi. Elastičnost povpraševanja po delu glede na prodajo podjetja je večja v času ekonomske ekspanzije, kar pomeni, da podjetja lažje prilagajajo število delvcev takrat, ko jih potrebujejo več kot pa kadar želijo njihovo število zmanjšati. To pa seveda na drugi strani pomeni tudi, da se podjetja soočajo s težavami pri odpuščanju, sploh če je na trgu dela nezaposlenost že velika. Razlike v elastičnosti glede na stroške dela pred in po krizi niso velike. Na prilagajanje na trgu dela vplivajo tudi institucionalne značilnosti trga dela. V Sloveniji se je prilagajanje dogajalo s pomočjo zaposlovanja za določen čas. Nasploh so razlike med zaposlenimi za določen in nedoločen čas ena od najbolj perečih tem v Evropi, ne le v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 264116224
V članku obravnavamo obstoječe parcialne tipologije na področju korporativnega okoljevarstva ter na podlagi analize njihovih značilnosti predlagamo nov celosten pristop h korporativnemu okoljevarstvu. Celostni model ne pojasni samo motivacije in izvora korporativnega okoljevarstva, temveč tudi način in hitrost njegove uvedbe. Široka paleta identificiranih dimenzij korporativnega okoljevarstva pomaga pri identifikaciji značilnosti petih temeljnih skupin podjetij, ki smo jih poimenovali: "kršitelji", "sledilci zakonov", "deklarativni okoljevarstveniki", "postopni inovatorji" in "radikalni inovatorji". V nadaljevanju empirično preverimo smiselnost predlagane celostne tipologije z anketiranjem, opravljenim na velikem vzorcu managerjev slovenskih proizvodnih podjetij.
COBISS.SI-ID: 20881894
V Sloveniji je mnogo zahtev različnih sektorjev, ki se nanašajo na prenovo obstoječih večstanovanjskih stavb, kar vodi do večje potrebo po bolj integriranem pristopu do izboljšanja energetske učinkovitosti v večstanovanjskih stavbah z neprofitnimi stanovanji. Nacionalna zakonodaja sicer ambiciozno postavlja cilje v skladu z zahtevami EU, zaostaja pa dejanska izvedba zapisanega, sinhronizacija instrumentov v institucionalnem okolju, posebno pozornost pa je potrebno nameniti tudi organizacijskim dejavnikom in vedenju končnih uporabnikov. Opisani primer Steletove 8 jasno kaže, da zgolj transakcijski pristop s poudarkom na implementaciji tehničnih rešitev ne prinaša želenih rezultatov prenove, če se obenem ne usmeri pozornosti tudi na upravljanje z energijo pri uporabnikih.
COBISS.SI-ID: 20805606
Članek raziskuje in razvija model merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij, ki temelji na načelih trajnosti. Predlagan model nadgrajuje obstoječo teorijo in v merjenje uspešnosti poslovanja vključuje dodatne dimenzije: zadovoljstvo porabnikov, okoljsko izobraževanje in moč uvajanja sprememb. Po oblikovanju je bila predlagana skupina kazalcev, ki je bila preverjena s skupino finančnih, trženjskih in okoljskih strokovnjakov.
COBISS.SI-ID: 20496102