Maščobam z mejno strukturo: oksidirani, nasičeni in hidrolizirani smo določili temperaturno odvisnost različnih električnih parametrov: dielektrične konstante, faktor dielektričnih izgub in električno prevodnost ter tako omejili interval, ki je značilen za te lastnosti za rastlinska olja. Zmesi modelnih lipidov, pripravljenih iz rastlinskih olja z izrazito različnimi maščobnimi števili, ki ponazarjajo kakovost olj (vsebnost prostih maščobnih kislin, jodovo število in vrednost Totox), smo pripravili z dodajanjem oleinske kisline, sintetičnega nasičenih trigliceridov ali oksidiranega olja žafranike (Carthamus tinctorius ) k sončničnemu olju oleinskega tipa . Dielektrično konstanto, faktor dielektričnih izgub in električno prevodnosti modelnih lipidov smo določi v frekvenčnem območju od 50 Hz do 2 MHz in pri temperaturah od 20,0 do 50,0 0C. Proučevali smo vpliv posameznih maščobnih števil na električne parametre oljnih zmesi. Posledica dodajanje oleinske kisline v sončnično olje je zniževanje dielektrične konstante in prevodnosti ter povišanje faktorja izgub. Zniževanje jodovega števila povzroči višanje dielektrične konstante in faktorja izgub ter zniževanje prevodnosti. Posledica višjih Totox vrednosti je višja dielektrična konstanta in prevodnosti pri frekvencah blizu 2 MHz in znižanje faktorja izgub. Dielektrična konstanta se linearno znižuje z naraščajočo temperaturo, medtem ko se prevodnost spreminja v skladu z Arrheniusovo enačbo.
COBISS.SI-ID: 4329080
Vpliv prametrov deodorizacije (temperatura, pretok vodne pare, čas) na vsebnost fenolnih spojin in sposobnost metanolnih ekstraktov iz olja navadnega rička za lovljenja radikalov (RSE) smo raziskali in analizirali s pomočjo metodologije odzivnih ploskev (RSM). Izkazalo se je, da je vsebnost fenolnih spojin linerana funkcija vseh treh parametrov. Opazili smo pozitivno linearno soodvisnost med vsebnostjo fenolnih spojin in RSE. Deodorizacija pri 210 °C s pretokom vodne pare 2.67 mL/h za 90 min je omogočila najboljšo ohranitev fenolnih spojin, katerih celokupna vsebnost je znašala 29.9 mg/kg. Najmanjše znižanje RSE z vrednosti 12.4 μM ekvivalentov Troloxa (TE)/g olja za surovo olje na vrednost RSE 10.1 μM TE/g olja smo opazili pri olju, ki smo ga izpostavili 195 °C in 18 mL/h za 60 min.
COBISS.SI-ID: 4278136
Opravili smo sistematično raziskavo, ki do sedaj še ni bila opravljena na tak način, pri kateri smo ugotavljali vpliv strukturnih lastnosti fenolnih spojin na kinetiko lovljenja prostih radikalov. Osmim fenolnim kislinam (klorogenska, protokatehujska, kavna, pkumarna, sinapinska, umbelna, rožmarinska in ferulna) smo določili sposobnost lovljenja alkilperoksilnega radikala, ki nastane med inducirano oksidacijo v sistemu emulgirane linolenske kisline in βkarotena, sposobnost lovljenja 2,2difenil1pikrilhidrazil radikala (DPPH) in sposobnost lovljenja superoksidnega anionskega radikala (O2•‾). Učinkovitost fenolnih kislin smo ovrednotili v začetni stopnji procesa (t=10 s) in jo izrazili kot reakcijsko hitrost lovljenja DPPH radikala (RS DPPH•), reakcijsko hitrost lovljenja O2•‾ (RFF) in reakcijsko hitrost beljenja βkarotena (RB). Najvišja vrednost RS DPPH• za kavno kislino in sinapinsko kislino pokaže največjo odzivnost teh kislin v lovljenju DPPH• radikala. Glede na svojo RFF vrednost je rožmarinska kislina v primerjavi z ostalimi kislinami najbolj odzivna v lovljenju O2•‾ radikala. Med preiskovanimi kislinami je ferulna kislina z najmanjšo RB pokazala najmočnejši odziv v lovljenju alkilperoksilonega radikala v sistemu emulgirane linolenske kisline in βkarotena, medtem ko je bilo v prisotnosti klorogenske kisline beljenje βkarotena najizrazitejše. Učinkovitost kislin v lovljenju radikalov smo ovrednotili tudi na klasični način, to je v končni točki procesa, ko se je vzpostavilo ravnotežje. Članek pokaže, da rezultati ki jih pridobimo s pomočjo kinetičnega pristopa, bolj odzovejo na strukturne razlike kislin in zato razločneje in celoviteje opišejo učinkovitost antioksidatna, kot pa določitev antioksidativnega učinka zgolj v eni časovno določeni točki. Kinetični pristop ne ovrednoti samo aktivnosti antioksidantov pač pa pove, kako hitro dani antioksidant reagira. Zato v članku predlagamo, da se uporabi reakcijska hitrost kot dodatni parameter pri opisovanju antoksidativne učinkovitosti.
COBISS.SI-ID: 4107640
Topilo v katerem poteka reakcija ima velik vpliv na izmerjen antioksidativni potencial (AOP) modelnih polifenolov in rdečih vin z DPPH. Pokazali smo, da vključitev vodnega pufra v reakcijski medij rezultira v večji reaktivnosti in večji stopnji oksidacije katehina in kaftarne kisline, ki sta med količinsko najpomembnejšimi polifenoli vin. Posledično smo določili za 1.5 do 1.6. krat večji AOP rdečih vin v primerjavi s čistim metanolom, ki je največkrat uporabljan medij za določevanje AOP. Fizikalno kemijske parametre DPPH testa je potrebno standardizirati, saj majhne razlike v eksperimentalnem postopku lahko rezultirajo v velikih razlikah v določenem AOP za enake vzorce.
COBISS.SI-ID: 4186488
Za študij interakcij fenolnih spojin ((−)-epigalokatehin-3-galat, (−)-epigalokatehin, (−)-epikatehin-3-galat, kampferol, kampferol-3-glukozid, kvercetin, naringenin, rožmarinska kislina, kavna kislina, p-kumarna kislina) z govejim serumskim albuminom pri pH 7,5 in 25 °C , smo uporabili fluorescenčno spektroskopijo ter eksperimentalno pridobljene rezultate primerjali z molekulskim vgnezdenjem. Rezultati raziskave so pokazali, da ima od izbranih fenolnih spojin največjo afiniteto vezanja na BSA katehin, (—) – epigalokatehin-3-galat, najmanj pa hidroksicimetne kisline.
COBISS.SI-ID: 4113784