Veterinarske ionoforne antibiotike uporabljamo v rejah piščancev za zatiranje kokcidioze. V okolje pridejo z uporabo kontaminiranih iztrebkov za gnojenje kmetijskih površin. Kljub njuni pogosti rabi so učinki monenzina in lasalocida na neciljne talne organizme slabo neraziskani. Uporabili smo klasične ekotoksikološke teste da preverimo njune učinke na deževnike (Eisenia andrei) in rake enakonožce (Porcellio scaber). Rezultate smo primerjali z vedenjskih izogibnostnim testom. Vedenjski test je veliko občutljivejši od standardnih. Rezultate vedenjskega testa smo uporabili za izračun predvidenih koncentracij, ki nimajo učinka (predicted no-effect concentration, PNEC) za lasalocid in videli, da so vrednosti blizu tistim, ki jih lahko pričakujemo v okolju (predicted environmental concentration, PEC). To nakazuje, da lahko uporaba gnoja, kontaminiranega z ionoforji, zmanjša habitatno funkcijo kmetijskih zemljišč.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3540090Zbornik kongresa (http://www2.vf.uni-lj.si/isacp-esvcp/), ki obsega 183 strani vključuje predstavitev nagrajencev, biografije 38. vabljenih predavateljev, 50 vabljenih predavanj, 46 povzetkov ustnih predstavitev znanstvenih del in 80 povzetkov predstavitev postrov. Zbornik kongresa je vključen v bibliografsko bazo podatkov za strokovno področje Biotehnika (CAB – Abstracts).
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 262333952Imunosupresivne bolezni perutnine prestavljajo eno najbolj ekonomsko problematičnih področij v zdravstvenem varstvu perutnine. Imunosupresijo lahko povzročijo kužni dejavniki ali pa je posledica delovanja mikotoksinov in stresnih faktorjev. Poleg visokega pogina, ki je običajno posledica okužbe z imunosupresivnimi virusi, okvara imunokompetentnih organov vodi do višje dovzetnosti živali za sekundarne okužbe, slabši imunski odgovor po cepljenju, prav tako so slabši tudi rezultati reje. V članku je predstavljen vpliv zelo kužnih in ekonomsko zelo pomembnih imunosupresivnih virusnih bolezni.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 3530106V času pristopnih pogajanj k EU je Slovenija spremenila številne zakonske predpise in prilagodila organiziranost veterinarske službe v skladu s standardi, ki veljajo v EU. Eden od izvedenih ukrepov je bilo prenehanje cepljenja proti klasični prašičji kugi (KPK) pri domačih prašičih. Po prenehanju cepljenja izvajamo redni nadzor bolezni, da bi imeli vpogled v epizootiološko stanje pri prašičih. Prepoved krmljenje prašičev s pomijami je bila uvedena oktobra 2003. V jeseni 2003 je bila Slovenija vključena na listo držav, ki lahko izvažajo žive prašiče, sveže meso in mesne izdelke v EU. Zadnji izbruh KPK smo v Sloveniji zabeležili 1996. Virusa KPK nismo nikoli ugotovili pri divjih prašičih, prav tako pa nikoli nismo izvajali vakcinacije pri divjih prašičih. V primeru izbruha KPK bi v državi izvedli ukrepe v skladu z direktivo 2001/89/EC. Čeprav je stanje glede okužb z virusom KPK v Sloveniji in EU sorazmerno dobro, pa vedno obstaja nevarnost, da se bolezen ponovno vnese v našo regijo.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 3544698Poznavanje obstojnosti ostankov veterinarskih zdravil ali njihovih metabolitov v živilih je pomembno tako za uporabnike kot za analitike. Pri preverjanju vsebnosti ostankov v laboratoriju bi si želeli, da ob ustreznem shranjevanju vzorcev čas shranjevanja ne bi vplival na izmerjene vrednosti. V vsakem primeru pa moramo preveriti, kako dolgo je analizne vzorce smiselno shranjevati. Stabilnosti smo preverjali na vzorcih, ki so vsebovali ostanke veterinarskih zdravil bodisi kot posledico zdravljenja živali oz. preventivnega dajanja ali kot posledico uporabe kontaminirane krme. Testirali smo živila, v katerih najpogosteje najdemo ostanke veterinarskih zdravil. Zanimalo nas je, kaj se dogaja z različnimi kokcidiostatiki v jajcih in sulfonamidom v medu. Opazovali smo tudi obstojnost vezane in nevezane oblike semikarbazida v jajcih. Vzorce je v laboratoriju namreč pogosto potrebno hraniti do konca dolgotrajnih postopkov dokazovanja neustreznosti. Rezultati kažejo, da je obstojnost kemijsko podobnih spojin v istem živilu podobna. Tako se vsebnosti večine kokcidiostatikov v jajcih po trinajstih mesecih opazovanja niso spremenile. Tudi koncentraciji nevezane in vezane oblike metabolita semikarbazida, ki je posledica uporabe nitrofurana nitrofurazona, sta v jajcih ostali nespremenjeni. V medu se procesi praviloma odvijajo še počasneje. Minimalne spremembe koncentracije sulfamonometoksina so zaznavne šele po dvanajstih mesecih shranjevanja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3531130