Preučevali smo vplive nanašanja blata komunalnih čistilnih naprav na kakovost in funkcioniranje kmetijskih tal. Dodatek je značilno povečal vsebnosti N, P, K in Zn, Cu, Pb, ter vplival na strukturo bakterijskih in glivnih združb v tleh. Ugotovili smo dolgotrajnejšo spremembo v strukturi bakterijske združbe v primerjavi z glivnimi. Učinek blata na razgradnjo 14C-glifosata je stimulativen in ga povezujemo z večjo dostopnostjo glifosata v tleh z dodatkom blata. Negativnega vpliva potencialno toksičnih snovi prisotnih v blatu na delovanje mikrobne združbe v tleh nismo zaznali.
COBISS.SI-ID: 6392185
Uspešno smo preizkusili metodo solidifikacije/stabilizacije (S/S) s Portland cementom kot hidravličnim vezivom za remediacijo s Pb, Zn, Cd, Cu, As in Ni onsenaženih industrijskih tal. S/S je omogočila formiranje trdnih monolitov tal (onemogočanje erozije). Močno se je zmanjšalo ravnotežno izpiranje ter masni transport onesnažili iz S/S tal do ravni, ki zakonsko omogoča uporabo S/S materiala za prekrivanje zemljišč in zapolnjevanje zemeljkih izkopov.
COBISS.SI-ID: 6247801
Podana je primerjava rezultatov dveh modelov vodne bilance gozda in sicer preprostejšega modela WATBAL in bolj kompleksnega – BROOK90 za dve vremensko kontrastni rastni dobi (suho in mokro leto). Modela potrebujeta različne vhodne podatke, več in bolj podrobne model BROOK90. Izbira modela vodne bilance v raziskavah je tako odvisna od razpoložljivih meritev okoljskih sprememnljivk in rastlinskih parametrov.
COBISS.SI-ID: 6279033
Za ovrednostenje omenjenega sistema je bil zasnovan dvoletni poskus, v katerem so bili preučevani učinki GJGVZ z nepropustno in propustno polietilensko (PE) zastirko na vsebnost vode v tleh, pridelek škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea Moench) in na ekonomičnost pridelovanja. Rezultati raziskave v letih 2007 in 2008 so pokazali, da tehnologija povečuje vsebnost vode v tleh v sušnih obdobjih v začetku rastne dobe. Poleg večjega pridelka je k večji ekonomičnosti pridelovanja v primeru GJGVZ obravnavanj prispevalo tudi zmanjšanje števila ur ročnega dela v primerjavi s kontrolo.
COBISS.SI-ID: 6419577
Raziskava poroča o vsebnosti askorbinske kisline, tokoferola, karotenoidov, klorofilov, flkavonoidov, fenoilnih kislin in skupnih fenolov v navadni zajčji deteljici in primerja njeno prehransko vrednost z nekaterimi gojenimi in divjimi rastlinami. Primerjava navadne zajčje deteljice z vrtno solato in nekaterimi drugimi divjimi in gojenimi rastlinami pokaže, da je navadna zajčja deteljica bogata na ß-karotenu, askorbinski kislini, tokoferolu in ksantofilih, in da je eden izmed najboljših virov flavonoidov, še posebej rutina.
COBISS.SI-ID: 6283897