Prospevek obravnava vpliv metode vzorčenja na depozicijsko vsebnost zračnih onesnažil (N, S) v mahovih. Po predpisani metodi (ICPVegetation CLRTAP) se za ugotavljanje depozicije zračnih onesnažil vzorčijo mahovi v vrzelih, ki pa so v Sloveniji zaradi specifičnega gospodarjenja z gozdovi premajhne in so vsi vzorci dejansko vzeti pod krošnjami, od koder tudi večja vsebnost zračnih onesnažil v mahovih kot bi pričakovali po podatkih EMEP.
COBISS.SI-ID: 7917177
Opustitev rabe kmetijskih zemljišč slabše kakovosti vodi v njihovo zaraščanje, kar je pogost pojav v sredozemskih in gorskih območjih Evrope. S sukcesijo se spremenijo vodna bilanca ekosistemov, kroženje ogljika in regionalne klimatske razmere. V članku smo primerjali ogljikovo bilanco ekstenzivno rabljenega pašnika v submediteranskem delu JZ Slovenije (Podgorski kras) in bližnje površine, ki se zarašča pretežno s puhastim hrastom. Pri tem smo uporabili dva sistema za merjenje neto izmenjave C (NEE, eddy kovarianca). Zaraščanje je na letnem nivoju močno spremenilo NEE. V proučevanem obdobju je bila zaraščajoča površina ponor ogljika (−126±14 g Cm−2 leto1), nezaraščena pa močan vir (353±72 g Cm−2 leto−1). Sezonski vzorci izmenjave ogljika so se za proučevani površini razlikovali, kar lahko pripišemo predvsem razlikam v fenološkem razvoju rastlinskih vrst, ki prevladujejo na eni oz. drugi površini, ter spremenjenim mikrometeorološkim razmeram v gozdnih fragmentih zaraščajoče ploskve. Pri obdelavi podatkov zaradi zanemarljivega gretja merilnih instrumentov ni bilo potrebno uporabiti Burba korekcije. Glede na nepričakovano velike tokove CO2 iz ekosistema predvidevamo, da pomemben vir CO2 predstavlja tudi anorganski CO2, ki se iz tal in podtalja (jame) sprošča predvsem ob d eževnih dogodkih.
COBISS.SI-ID: 3086246
Intenzivna pridelava zelenjave na plitvih vodonosnikih predstavlja pomembno grožnjo za kakovost podzemne vode. V iskanju novih tehnologij, ki bi zagotovile optimalno donosnost in okoljsko trajnost, so bile ocenjene rezlične tehnologije namakanja, gnojenja in pridelovanja vrtnin s krajšo rastno dobo (solata, endivija in zgodnje zelje). Poskus jepotekal v Sneberju v Sloveniji v letih 20062007. V poskus so bila vključena štiri obravnavanja, med katerimi je eno predstavljalo kmetovo prakso gnojenja in namakanja, dve sta obravnavali kapljično namakanje, in od teh eno fertigacijo. Kontrola je bila brez gnojenja in po namakanju enaka kmetovi praksi. Preverjane tehnologije namakanja in gnojena za gojenje zelenjave s krajšo rastno dobo so pokazale, da mora biti na vodovarstvenih območjih v razmerah podnebja v Sloveniji prvenstveno uporabljena okolju prijazna tehnologija (v primerjavi s klasičnim gnojenjem bolj pogosta aplikacija hranil). Pri tem mora biti fertigacija upoštevana kot ena od možnih, okolju prijaznih tehnologij za gojenje zelenjave na vodovarstvenih območjih oz. v njihovi bližini.
COBISS.SI-ID: 6820217
V pilotnem merilu so bila remediirana vrtna tla, bogata z organsko snovjo in finimi delci. Pranje tal z EDTA je učinkovito zmanjšalo vsebnost Pb, Zn in Cd v tleh ter biološko dosegljivost kovin v človeškem prebavnem traktu po ingestiji tal. Remediacija tal ni škodovala tlom kot rastlinskemu in mikrobnemu substratu vendar tudi ni povsem preprečila akumulacijo Cd v vseh testnih rastlinah. Predlagani so bili učinkoviti n ačini odstranjevanja vseh mobiliziranih zvrsti strupenih kovin iz tal.
COBISS.SI-ID: 7368313
Raziskava obravnava dve področji priporočil glede sprememb podnebja: v prvem delu je poudarek na nujnosti izboljšave podnebnih modelov in opazovanj ter razumevanju ključnih podnebnih procesov, v drugem delu pa predlagane potrebne raziskave vpliva, prilagoditev ter blažitev podnebnih sprememb.
COBISS.SI-ID: 5976185