Dodatki zeolita v rastne substrate vplivajo na spreminjanje njihovih lastnosti. Učinek temelji na velikosti in količini dodanega zeolita. Rastni substrati z dodatkom mikronskega zeolita imajo nekoliko boljšo sposobnost zadrževanja vode preko celotnega merjenega območja vodnega potenciala. Rastni poskus je pokazal, da je najboljša kakovost rastlin dosežena pri rastnih substratih z dodatkom mikronskega zeolita, še posebej v količini 40 kg/m3, saj so rastline pokazale boljšo kakovost kot pri primerjalnih tržnih rastnih substratih. Poskus je pokazal, da je možno vzgojiti kakovostne rastline tudi v rastnih substratih z dodatkom granuliranega zeolita, ki je cenovno ugodnejši, vendar le v količinah 50 kg/m3 ali manj.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 7686009Postopek rešuje problem recikliranja EDTA in procesne razopine po ekstrakciji s kovinami in organskimi spojinami onesnaženih tal. Uporabljen je bil postopek izobarjanja EDTA v pH gradientu in recikliranja procesne raztopine v metodami naprednih oksidacijskih postopkov.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 3251622Acta agriculturae Slovenica je osrednja znanstvena revija za širše področje kmetijstva in okolja, v kateri objavljajo svoje prispevke slovenski raziskovalci s teh področij, kot tudi iz tujine
C.05 Uredništvo nacionalne revije
Kljub intenzivnim raziskavam o kroženju ogljika so nekateri ekosistemi na tem področju še vedno slabo raziskani. Eni takšnih so tudi kraški ekosistemi. Raziskave predstavljene v tem delu so bile narejene na ravnini Podgorskega Krasa (400 - 430 m.n.v.) v sub-mediteranski regiji Slovenije. Na zaraščajočem območju sta bili izbrani dve ploskvi: pašnik in površina v zaraščanju. Na obeh ploskvah so bile v juliju 2008 vzpostavljene mikrometeorološke meritve po metodi Eddy covariance (EC) na višini 15 m (zaraščanje) in 2 m (pašnik). Prav tako so bile v okviru ploskev izvajane meritve dihanja tal z mikrometeorološko metodo zaprtih in odprtih komor ter vse potrebne spremljajoče meteorološke meritve. V preučevanem obdobju od 1. 7. 2008 do 30. 11. 2012 ni bilo med obema ploskvama zaznati večjih razlik v zračni temperaturi in količini padavin. Kar se tiče kvalitete podatkov pridobljenih po metodi EC, smo uporabili 59,7 % podatkov na ploskvi zaraščanje in 33,7 % podatkov na ploskvi pašnik. Ploskev zaraščanje je v preučevanem obdobju delovala kot ponor ogljika (NEE = -184 Ž 19 gCm-2leto-1), medtem ko je bila ploskev pašnik vir (NEE = 293 Ž 34 gCm-2leto-1) ogljika. Na podlagi mikrometeoroloških meritev po metodi EC lahko zaključimo, da zaraščanje pašnikov vpliva na povečano ponorno aktivnost ekosistema za ogljik. Ko smo na podatke NEE aplicirali B4 korekcijo, ki je potrebna zaradi samogretja merilne opreme, je ploskev zaraščanje delovala kot šibak ponor ogljika (NEE = -28 gCm-2leto-1), medtem ko je pašnik deloval kot vir (NEE = 456 gCm-2leto-1) ogljika. Ob aplikaciji korekcije NEE zaradi samogretja merilne opreme, ki je bila razvita na podlagi lastnih meritev (SISC), je ploskev zaraščanje delovala kot ponor ogljika (NEE = -127 gCm-2leto-1), medtem ko je pašnik deloval kot vir (NEE = 362 gCm-2leto-1) ogljika. Meritve so pokazale, da je potrebna tovrstna korekcija tudi v naših razmerah in ne le v hladnejših (Burbaet al., 2008), vendar mora biti uporabljena korekcija razvita na podlagi lastnih meritev. Kar zadeva meritev dihanja tal smo v študiji pokazali, da lahko avtomatski sistem za tovrstne meritve močno prispeva k večji časovni gotovosti meritev. Kombinacija meritev temperature in vlage tal skupaj z ročnimi meritvami dihanja tal pa močno prispeva k prostorki gotovosti meritev.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 770679V Sloveniji se namaka le 1,45 % kmetijskih zemljišč v uporabi; kar je malo, četudi so naravni potenciali za namakanje relativno dobri. Obstoječi veliki namakalni sistemi niso optimalno izkoriščeni, manjše pa je zanimanje za izgradnjo novih velikih namakalnih sistemov. Model trajnega vodenega soodločanja podaja način okrepitve sodelovanja s ključnimi deležniki. Glede na stanje so podane usmeritve in priporočila za nadaljnje investicije v obstoječe namakalne sisteme in osnove za pravilno izvajanje in nadzor namakanja ter povečanje učinkovitosti rabe vode v rastlinski pridelavi. Rezultati projekta podajajo usmeritve pri reševanju problematike namakanja na področju naravnih danosti ter socio-ekonomskih razmer. Rezultati projekta so osnova za krepitev proizvodnega potenciala kmetijstva in posledično za večanje samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji ob hkratnem upoštevanju trajnostne rabe naravnih virov.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 7683449