Cilj projekta je bil ugotoviti, kolikšne količine vode bi v Sloveniji še lahko zadržali v novo zgrajenih vodnih zadrževalnikih (VZ), glede na padavine, geološko podlago in relief in v kolikšni meri bi lahko ta zadržana voda skupaj z ostalo razpoložljivo vodo iz vodotokov, podzemne vode in obstoječih VZ pokrivala potrebe po namakanju, upoštevajoč tudi aktualne scenarije podnebnih sprememb za Slovenijo. Celoletna nabira površinskega odtoka v odvisnosti od padavin, geološke podlage in reliefa v Sloveniji za obdobje 1971-2000 znaša od manj kot 500 m3 ha-1 do več kot 6000 m3 ha-1. Nabira v merodajnem sušnem letu je v povprečju za ¼ manjša od nabire v povprečnem letu. Najbolj pogosto je nabira med 2000 in 4000 m3 ha-1. Največja razpoložljivost vodnih virov za namakanje kmetijskih zemljišč (KZ) v Sloveniji je v dolinah vodotokov na aluvialnih ravnicah, kjer je poleg površinskega vodotoka prisotna tudi lahko dostopna podzemna voda in na določenih območjih tudi veliki VZ (10,04 % površine Slovenije). Na 69,61 % površine Slovenije so vodni viri za namakanje dokaj slabo razpoložljivi, pri čemer gre večinoma za kombinacijo podzemne vode in površinskega odtoka. Na 17,33 % površine so vodni viri zelo slabo dostopni, pri čemer ima skoraj 3 % površine na voljo za namakanje le težko dostopno podzemno vodo, katere razpoložljivost je vprašljiva in povezana z velikimi stroški naprave vrtine. Dobrih 34 % površin KZ, primernih za namakanje, leži na območjih zelo velike ogroženosti v primeru suše. Skoraj 50 % KZ leži na območjih velike ogroženosti in skoraj 15 % na območjih srednje ogroženosti. Na površinah srednje ogroženosti do škod zaradi suše ne bi smelo prihajati, če je na voljo ustrezna infrastruktura za transport vode in zgrajeni namakalni sistemi. Nizka ogroženost je prisotna le na 0,2 % KZ in je zato na makro skali zanemarljiva. V Sloveniji ni KZ, ki ne bi bila potencialno ogrožena zaradi suše, in ni KZ, ki bi bila izrazito ogrožena oz. brez vseh virov vode za namakanje.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 7059833Tla onesnažena z strupenimi kovinami so bila remediirana v pilotnem merilu. Pranje tal z EDTA je zmanjšalo vsebnost Pb, Zn in Cd ter znižalo njihovo biološko dostopnost in dosegljivost. Remediirana tla so ohranila funkcije rastlinskega in mikrobnega substrata; remediacija je hkrati v večji meri preprečila akumulacijo strupenih kovin v testirani zelenjavi.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 7408505Razvili smo matematični model, v katerem so zajeti trije vsebinsko pomembni kriteriji/merila za vrednotenje vpliva posega na kmetijska zemljišča: izguba zemljišč glede na modificirano boniteto tal, vpliv na strnjenost kmetijskih zemljišč in razmerje med boniteto izgubljnih kmetijskih zemljišč in povprečno boniteto tal v posamezni občini. Vsa tri merila so utežena z dolžino trase in skupaj dajejo integralno oceno za posamezno traso, ki omogoča primerjavo različnih tras med seboj in postavitev mej sprejemljivosti, kar je ključno v procesu odločanja.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 7404921V radijski oddaji za kmetovalce so predstavljene novosti pri pridelovanju navadne in tatarske ajde, s posebnim ozirom na možnosti uspešnega pridelovanja, razvoja novih živil iz ajde in njihovega trženja.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 6964857Acta agriculturae Slovenica je osrednja slovenska revija za področje kmetijske pridelave in predelave in z njo povezanimi problemi. Poleg prispevkov iz Slovenije objavlja znanstvene prispevke s tega področja iz JV Evrope, Bližnjega vzhoda in širše.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 213840640