Večina raziskav odnosov med zgradbo in velikostjo območij aktivnosti živalskih vrst je preučevala naravne dejavnike, vplivi antropogenih pa so slabo poznani. V raziskavi smo preučili vplive številnih naravnih in antropogenih okoljskih dejavnikov, spola in populacijske gostote na velikosti celoletnih območij aktivnosti jelenjadi v dobro ohranjenih gozdnih predelih v Sloveniji. Območja aktivnosti se zmanjšujejo ob naraščanju populacijskih gostot jelenjadi, intenzivnaciji dopolnilenega krmljenja in večanjem letne temperature, povečujejo pa se z oddaljenostjo od glavnih cest; jeleni imajo večja omočja aktivnosti kot košute. Rezultate pojasnjujemo z vplivi nosilne zmogljivosti, porabe energije osebka, znotrajvrstnih interakcij ter velikosti fragmentov habitata, ki jih omejujejo ceste na velikosti območij aktivnosti. Kot vemo je to prva raziskava, ki je za velike sesalce eksplicitno pokazala, da gostota in prostorska razporeditev cest ter intenzivnost krmljenja vplivajo na velikosti območij aktivnosti ter da so vplivi antropogenih dejavnikov pomembnejši od naravnih. Krmljenje parkljarjev se pogosto uporablja z namenom večanja njihove lovne vrednosti in zmanjševanja škod v gozdu. Vendar pričujoča raziskava kaže, da lahko ukrep močno zmanjša velikosti območij aktivnosti, kar prek močno povečanih gostot okoli krmišč in s tem povezane večje znotrajvrstne kompeticije in povečane obremenitve s paraziti, lahko vodi v prav nasprotne učinke od želenih.
COBISS.SI-ID: 3427238
Dvostopenjski model naravne vrasti bukve smo razvili s podatki gozdne inventure (67.563 stalnih vzorčnih ploskev s površino 200 m2). V prvi fazi smo verjetnostni model pojava naravne vrasti bukve razvili z binarno logistično regresijo, v drugi fazi pa smo razvili pogojni model števila vraslih bukev. Drevo je bilo identificirano kot vraslo, če je v inventurnem obdobju preraslo prsni premer 10 cm. Povprečno je v inventurnem obdobju preraslo 2,5 bukve/ha/leto, kar je predstavljalo 38% vseh vraslih dreves. Ugotovljena je bila velika variabilnost naravne vrasti bukve (CV=274%). Med 21 neodvisnimi spremenljivkami so bile v modela vključene tri sestojne, ena rastiščna, dve klimatski, dve gozdnogospodarski in ena lovnogospodarska spremenljivka. Osem jih je bilo vključenih v verjetnostni model pojava vrasti bukve, sedem v pogojni model, šest je bilo vključenih v oba modela. Vrast bukve je bila negativno povezana s sestojno temeljnico in povprečnim sestojnim premerom, pozitivno pa z deležem bukve v sestojni temeljnici. Vrast bukve je bila najuspešnejša v mlajših enomernih in raznomernih sestojih in na srednje produktivnih rastiščih. Mortaliteta dreves v sestoju, predvsem zaradi poseka, je pozitivno vplivala na vrast bukve, nasprotno smo ugotovili za vpliv gostot velikih rastlinojedov. Povprečna letna temperatura in povprečna letna količina padavin sta vplivali na pojav vrasti bukve, kar je pomemben rezultat za raziskovanje prihodnjega potenciala bukve v spremenljivem okolju.
COBISS.SI-ID: 3427494
V AHP metodi za skupinsko odločanje želimo individualne matrike parnih primerjav združiti v skupno matriko oziroma skupen vektor uteži. V članku smo se osredotočili na problem sprejemljive nekonsistentnosti takega združevanja, ki je tudi v gozdarski praksi, ko imamo opravka z več deležniki odločanja, zelo pomembna. Zanimalo nas je, kaj lahko povemo o skupni matriki parnih primerjav, če so vse individualne matrike parnih primerjav sprejemljivo nekonsistentne oziroma, če nekatere individualne matrike parnih primerjav niso sprejemljivo nekonsistentne. Postavili smo potrebne in zadostne pogoje, ki morajo veljati, da bo skupna matrika parnih primerjav sprejemljivo nekonsistentna. Najprej smo dokazali izrek: če so individualne matrike parnih primerjav m deležnikov za n alternativ sprejemljive nekonsistentnosti, potem je tudi skupna matrika, ki jo dobimo po metodi utežene geometrijske sredine, sprejemljive nekonsistentnosti. Ta izrek je prvi dokazal Xu leta 2000 v EJOR. Lin in sod. so leta 2008 v EJOR ta izrek ovrgli, v našem prispevku pa smo z drugačnim pristopom Xu-jevo trditev dokazali kot pravilno. Nadalje smo v prispevku izpeljali zgornjo mejo za konsistentni količnik skupne matrike, ki temelji na konsistetnih količnikih individualnih matrik in je odvisen tudi od pomembnosti (moči) posameznih deležnikov. V primeru dveh deležnikov z utežmi pomembnosti alfa in 1-alfa smo določili interval za alfa, pri katerem je stopnja nekonsistentnosti skupne matrike sprejemljiva.
COBISS.SI-ID: 2033801
Naša raziskava je, kolikor nam je znano, prva podrobna raziskava vzorcev okužb in širjenja polzajedavske lesnate rastline - navadnega brinjekaza v Evropi. Popisali smo enajst mešanih populacij rdečeplodnega ter navadnega brina. V Sloveniji sta rdečeplodni brin in navadni brinjekaz redki vrsti, njune populacije pa marginalne. Raziskava je pokazala, da so bile dimenzije osebkov navadnega brinjekaza presenetljivo velike za to vrsto, osebki so bili pogosto večji od 25 cm, največji pa je meril celo 40 cm. Okužbe so bile prisotne na šestih od enajstih populacij, delež okuženih gostiteljskih osebkov pa se je gibal med 29,17 % in vse do 82,93 %. Delež okuženih osebkov navadnega brina je znašal 54,90 %, kar je presenetljivo visoko za to vrsto. Pri navadnem brinu smo ugotovili drugačen, bolj lokaliziran vzorec okužb. Navadno je bila prisotna le po ena okužba, najpogosteje na deblu v srednji tretjini krošnje, mnogo redkeje na vejah. Ker so nekatere od naših ugotovitev nove, bodo verjetno prispevale k prihodnjim raziskavam o navadnem brinjekazu, še posebej na območju Evrope. Predvidevamo, da se bo navadni brinjekaz v Sloveniji še naprej počasi širil in sicer primarno na območju, kjer je že prisoten, njegovo omejevanje pa pri nas zaenkrat verjetno še ni potrebno.
COBISS.SI-ID: 3490726
Na razvoj mladja v sestojnih odprtinah bukovih (Fagus sylvatica L.) pragozdov vplivajo številni dejavniki, med drugimi motnje v plasti krošenj, rastiščni dejavniki in zgodovina sestoja. Nasemenitvene banke bukve in drugih sencozdržnih vrst imajo v procesu zapiranja vrzeli pomemebno vlogo. Da bi pridobili boljši vpogled v interakcije med pomladitvenimi vzorci srednje velikih sestojnih vrzeli in vzorci pritalne vegetacije pred oblikovanjem vrzeli, smo proučevali pomlajevanje bukovega gozda v 10-letnem obdobju na rastišču z obiljem divjega česna (Allium ursinum L.) v Dinaridih. V letu 1999 smo izbrali pet največjih novo nastalih vrzeli () 200 m2) in sistematično določili 13 trajnih ploskev (1 x 2 m) v vsaki vrzeli. V letih 1999, 2004 in 2009, smo vzorčili pomlajevanje drevesnih vrst (gostota, pokrovnost in priraščanje), sestavo in pokrovnost pritalne vegetacije in svetlobni režim. Medtem, ko se je bukov pomladek počasi gostil, kljub splošnemu zmanjšanju svetlobe (11,0-5,7%) je javorovo mladje nazadovalo. Bukovo mladje je bilo zastopano v vseh višinskih razredih, javor pa je le redko presegle višino 50 cm. Prav tako je bil za bukev značilne večji višinski prirastek. Na pomlajevanje obeh vrst je negativno vplivalo zastiranje z vrsto Allium, slabe svetlobne razmere, ter objedanje rastlinojede divjadi. Alium je poraščal zastrte lege, bukovo mladje pa robove in osrednje dele vrzeli. Počasen razvoj pomlajevanje nakazuje pomen večkratnega širjenja sestojnih vrzeli za uspeh preraščanja v višje sestojne plasti. mladja ih regeneracijo, kaže na pomembnost nekaterih izpustov vrzeli. Visoke gostote javorjevega mladja in sorazmerno majhne gostote bukovih predrastkov v primerjava z rastišči mešanih gozdov nakazujejo možnosti pospeševanja manj sencozdržnih vrst v gospodarskih gozdovi z uporabo skupinsko postopnega gojenja gozdov.
COBISS.SI-ID: 3432358