Pri gojenju gozdov si prizadevamo, da bi zgradbo in drevesno sestavo gorskih gozdov približali naravnemu stanju. Za dosego tega cilja je ključno poglobljeno razumevanje naravnih motenj in z njimi povezanih procesov, ki vplivajo na gozdove. Razvojno dinamiko mešanega, pragozdnega sestoja smo rekonstruirali s kombinacijo analiz starostne strukture in dendroekoloških analiz ter analiz človekovega vpliva v preteklosti. Izsledki raziskave nakazujejo, da so periodični vetrolomi srednjih jakosti v preteklosti imeli pomemben vpliv na razvojno dinamiko naravnih mešanih visokogorskih gozdov v Alpah.
COBISS.SI-ID: 2284966
V raziskavi dinarskih jelovo-bukovih gozdov smo uporabili podatke iz arhivskih gozdarskih načrtov za obdobje 1789-2004 in iz evidenc odvzema jelenjadi v obdobju 1907-2006. Populacija jelke se je v analiziranem obdobju postarala, jelka in bukev pa sta si izmenjevali dominantno vlogo v drevesni sestavi. Ugotovljen je bil značilen vpliv jelenjadi na sestavo in strukturo pomladka drevesnih vrst, še posebno na pomladek jelke. Spremembe v gostotah jelenjadi in preteklo gospodarjenje z gozdovi sta glavna dejavnika dinamike v populaciji jelke na raziskovanem območju v zadnjih dveh stoletjih.
COBISS.SI-ID: 2480294
Analizirali smo spremembe razširjenosti bukve s podatki iz informacijskega sistema Silva-Si. Bukev je širila areal v povprečju za več kot 1200 ha na leto, njen delež v lesni zalogi je narasel iz 27 na 32 %. Širjenje je bilo izrazitejše na nižjih nadmorskih višinah, strmejših terenih in rastiščih z več bukve v potencialni naravni drevesni sestavi. Razdalja do najbližjega oddelka z bukvijo ter delež zgodnjih sukcesijskih faz so značilno vplivali na širjenje bukve. Razvojna dogajanja nakazujejo nadaljnje širjenje bukve in povečevanje njenega deleža v lesni zalogi.
COBISS.SI-ID: 2462630
Ugotavljali smo ustreznost posameznih spravilnih sredstev, kar pomeni spreminjanje tehnološke karte. Naredili smo modelne tehnološke karte spravila, z uporabo terenske klasifikacije in sistemi podpore odločanja za zgibne polprikolice in sodobne traktorske prikolice. V ta namen smo najprej določili kriterije za izbiro sredstva spravila, model smo nato uporabili na raziskovalnem objektu. V tretjem koraku smo primerjali referenčno karto z modelnimi. Ugotovili smo, da teren dovoljuje več vožnje lesa, kot je to predvideno v referenčni karti.
COBISS.SI-ID: 2524070
Analizirali smo vzorce sušečih se vej iz 121. dreves (Q. pubescens, Q. cerris Q. petraea) na 102. lokacijah. Našli smo 44 odraslih žuželk, 45% iz druž. Cerambycidae, 18% iz poddruž. Scolytinae, 4% iz druž. Buprestidae, 4.5% iz druž. Cleridae, ter 28,5% iz drugih družin. Ugotovili smo značilne razlike v abundanci odraslih osebkov in ličink glede na diameter sekcij vejic ter gostiteljske drevesne vrste. Predstavniki žuželk iz skupin Buprestidae, Scolytinae in Cerambycidae so pomemben dejavnik upadanja vitalnosti hrastov na nizkem Krasu Slovenije.
COBISS.SI-ID: 2331046