Prispevek predstavlja analizo učinkov različnih scenarijev neposrednih plačil na kmetijske trge za 10 novih držav članic EU (NMS). Študija sloni na modelu Agmemod, dinamičnem ekonometričnem modelu delnega ravnovesja. Izhodiščni scenarij predvideva ohranitev tekoče politike, ki bo vodila k nadaljnji rasti pridelave za večino kmetijskih trgov, kot rezultata pospešenega tehničnega napredka in možnosti, ki jih ponuja enotni trg EU. Edina razlika sta sektorja mleka in mesa govedi, kjer NMS izgublja na konkurenčnosti. Po modelnih simulacijah, bi znižanje plačil, ali njihova kompletna odprava srednjeročno ne vodilo do dramatičnih sprememb na kmetijskih trgih v NMS do leta 2020, kar je lahko argument v podporo prihodnjim reformam SKP.
COBISS.SI-ID: 3182472
V prispevku smo za obdobje 1994-2009 analizirali učinke glavnih dejavnikov vremena, ki vplivajo na kakovost hmelja. Tri prevladujoče sorte hmelja v RS Savinjski golding, Auroro in Bobek smo za ta namen pretvorili v modelno sorto – imenovano Virtual. Z oceno koeficientov korelacije smo določili obdobja v letu, ko – skladno z modelnimi rezultati - analizirani dejavniki vremena značilno vplivajo na vsebnost grenčic v hmelju. Statistično najznačilnejša, v tedenskih intervalih leta izražena obdobja vpliva, so definirana kot atributi temperature med 24. in 31. tednom (T2431; r = –0.92; P ( 0.01), kot atributi padavin in sončnega sevanja v obdobju med 25. in 29. tednom (R2529; r = 0.83; P ( 0.01 in S2529, r = –0.76; P ( 0.01) in atributi zračne vlage med 28. in 33. tednom leta (RH2833; r = 0.77; P ( 0.01).
COBISS.SI-ID: 3511852
Namen: Zaradi nasprotujočih si izsledkov obstoječih raziskav o vplivu znanja na stališča o GSO je bil namen študije ugotoviti, kakšna so stališča prebivalcev Slovenije do gensko spremenjenih organizmov (GSO) in kako znanje vpliva na stališča o GSO. Metode: V januarju 2012 je bila izvedena telefonska anketa o stališčih in znanju o GSO na reprezentativnem vzorcu med prebivalci Slovenije (N = 446). Rezultati: Izsledki so pokazali prevladujoče negativno stališče do GSO ne glede na vrsto, uporabo in na zemljepisno oddaljenost; pri tem posebej izstopa percepcija vpliva GSO na posameznikovo zdravje. Večina anketiranih (59,5 %) ima o GSO srednje dobro znanje; visok delež (30,4 %) je takih, katerih znanje je slabo. Boljše objektivno znanje imajo o temah iz formalnega izobraževanja ali spremljanja zakonodaje, slabše pa o medijskih mitih. Korelacijska analiza in enosmerna analiza variance sta pokazali, da medznanjem in stališči o GSO obstaja statistično značilna povezanost. Anketiranci z boljšim objektivnim znanjem (pravilni odgovori na testna vprašanja) imajo manj trdno in bolj pozitivno stališče do GSO in nasprotno. Anketiranci brez objektivnega znanja, a z izraženim subjektivnim znanjem (prepričanost o pravilnosti svojih odgovorov) imajo v povprečju bolj negativna stališča do GSO kot tisti, ki nimajo subjektivnega znanja. Zaključki:To pomeni, da ima znanje, še posebej pa medijski miti o GSO, pomembno vlogo pri oblikovanju stališča o vplivu GSO na posameznikovo zdravje.
COBISS.SI-ID: 2926053
Leta 2008 so kmetijski ministri držav članic Evropske unije dosegli politični dogovor o Skupni kmetijski politiki, poznanega tudi kot "zdravstveni pregled". Reforma se dogaja sočasno v času treh pritiskov: potekajočega Doha kroga pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji, političnih pritiskih za omejitev stroškov skupnih politik in skupnega proračuna in različnih novih vprašanj politike. Racionalna institucionalna in konstruktivistična teorija, ki se pogosto postavlja kot alternativa pri presoji, pojasnjuje posamezne aspekte reforme, ob tem pa podaja poenostavljene in ozke abstrakcije pri konceptualizaciji tega policy aspekta. Da bi podali celovitejši pogled in identificirali mehanizme, ki so določali "zdravstveni pregled", predlagamo kritično realistični pristop. S pomočjo njega smo razvili, da so odnosi med zunanjetrgovinskimi pogajanji, proračunskimi dogovori in novi vprašanji, lahko teoretično pojasnjeni z asimetričnim razvojem kmetijskih proizvodnih dejavnikov in proizvodnimi odnosi. Uporabili smo kvalitativno analizo, da bi ugotovili, kateri od treh teoretičnih pristopov najbolje pojasnjuje empirične dejstva.
COBISS.SI-ID: 31298653
Z namenom primerjave kmetijske politike med državami, in da bi na ta način podprli evropski integracijski proces, je bilo razvito metodološko orodje, ki smo ga poimenovali APM (Agri-Policy Measures orodje). Orodje omogoča kvantitativno in kvalitativno analizo in primerjavo proračunskih podpor v kmetijstvu. Temelji na enotni klasifikaciji in sistematizaciji ukrepov in na sedanjem konceptu EU o stebrih politike. Vsi kmetijski ukrepi so združeni v treh stebrih: tržni ukrepi in neposredne proizvodne podpre; strukturna politika in politika razvoja podeželja ter splošni ukrepi v podporo kmetijstvu. Skupne proračunske podpore predstavlja vsoto vseh transferjev, ki se nanašajo na kmetijstvo iz vseh virov, vendar brez administrativnih stroškov in transferjev k ne-kmetijskim sektorjem. Orodje je bilo uporabljeno za analizo in primerjavo kmetijskih politik držav Zahodnega Balkana in je tako lahko uporabljena za policy analize tudi v drugih EU pristopnih procesih.
COBISS.SI-ID: 3296648