Raziskali in pojasnili smo nastajanje ksilema in floema, aktivnost kambija in fenologijo listov v odvisnosti od vremenskih dejavnikov pri bukvi (Fagus sylvatica L.) z dveh rastišč v Sloveniji z različnih nadmorskih višin v različnih letih. Opisali in pojasnili smo glavne razlike v količini in kvaliteti lesa in floema v drevesih, ki rastejo v različnih okoljih, kjer spremenljive razmere med leti vplivajo na količino in kakovost lesa in floema, ki nastane v določenem letu pri bukvi kot eni najpomembnejši lesnih vrst v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 2115465
Dielektrična analiza, reometrija in diferenčna dinamična kalorimetrija so bile uporabljene za karakterizacijo procesa utrjevanja utekočinjenega lesa z nizko vsebnostjo topila. Utrjevanje se je pričelo, ko je temperatura v spoju dosegla 100 °C. Reološke meritve so potrdile vpliv substrata na utrjevanje utekočinjenega lesa. S kalorimetrijo je bilo ugotovljeno, da utrjevanje utekočinjenega lesa poteka v 2 fazah: v prvi fazi je potekala eliminacija vode in etilen glikola iz utekočinjenega lesa, v drugi fazi pa je sledila kemijska reakcija utekočinjenega lesa pri višjih temperaturah.
COBISS.SI-ID: 2112905
Raziskava o možnostih industrijske proizvodnje pinosilvinov in NTG iz grč borov za uporabo v prehrani je razkrila obetavne zaključke. Sestava ekstraktivov je bila določena s GC, GCMS, HP-SEC . Najpomembnejše spojine v lesu borovih grč so pinosilvin, pinosilvin monometileter in nortrahelogenin (NTG), njihova količin ap variira od vzorca do vzorca. Zaporedna ekstrakcija z nepolarnim topilom, ki v prvi fazi odstrani lipofilne ekstraktive, je bil najbolj učinkovit postopek za pridobivanje pinosilvinov in NTG. Za dodatke k hrani, pa je bil dober postopek ekstrakcija z vročo vodo in 85% etanolom.
COBISS.SI-ID: 2134665
Baker-etanolaminski pripravki so najpomembnejša skupina biocidnih proizvodov za zaščito lesa v stiku z zemljo (četrti razred izpostavitve). V tem razredu les ogrožajo bakterije, kakor tudi različne skupine gliv razkrojevalk. V močno vlažnih tleh so še posebej pogoste bakterije in glive, ki povzročajo mehko trohnobo. Dosedanje raziskave odpornosti impregniranega lesa so bile večinoma opravljene z glivami prostotrosnicami v aerobnih pogojih, v literaturi pa ni zaslediti podatkov o odpornosti baker-etanolaminskih pripravkov na glive mehke trohnobe in bakterije. Namen dela je bilo določiti odpornost impregniranega lesa z različnimi koncentracijami aktivnih učinkovin na glive mehke trohnobe in bakterije ter določiti izpiranje bakrovih učinkovin iz lesa. Uporabili smo tri različne koncentracije baker-etanolaminskih pripravkov, s katerimi smo impregnirali preizkušance. Sledilo je kondicioniranje vzorcev in izpostavitev vzorcev v četrti razred izpostavitve (v stiku z zemljo). Uporabili smo tri tipe zemlje, in sicer: gozdno zemljo, zemljo s polja in kompost. Rezultate smo prikazali v medsebojni odvisnosti med tipom zemlje in koncentracijo baker-etanolaminskega pripravka, tretja spremenljivka je bil čas izpostavitve vzorcev. Ugotovili smo, da baker-etanolaminski pripravki višjih koncentracij dobro ščitijo les pred glivami mehke trohnobe, a kljub temu pride do znatnega izpiranja aktivnih učinkovin iz lesa.
COBISS.SI-ID: 2106505
Starost vpliva na rast in odzivnost dreves na klimo. Te vplive smo proučili s pomočjo raziskav ksilogeneze (nastajanja lesa) pri starih in mladih jelkah (Abies georgei var. Smithii) iz Tibetanske planote. Pri mladih dreves se je ksilogeneza začela prej, rastna doba je bila daljša in prirastek je bil večji. Tako mlada kot stara drevesa so se hitro odzivala na spremembe temperature, ki so prevladujoč dejavnik za nastajanje in kvaliteto lesa pri jelki na izbranem rastišču. Ugotovitve so širšega pomena tudi za druge drevesne vrste v različnih okoljih.
COBISS.SI-ID: 2076553