Velika variabilnost lesnih vrst in lesnih proizvodov (polproizvodov) nam omogoča širok, raznolik spekter uporabe in predstavlja odlično alternativo materialom, ki okolje obremenjujejo tako v fazi pridobivanja, kot tudi po koncu življenjske dobe. Odlično razmerje med mehanskimi lastnostmi in maso uvršča les tudi med odlične konstrukcijske materiale. Tako raba lesa izboljšuje okoljski profil gradbenega sektorja, kot tudi pohištvene industrije…. Žal pa se dejstvo, da je les biorazgradljiv (to je dobra lastnost, ki omogoča okolju prijazno razgradnjo po koncu življenjske dobe), spremeni v izrazito slabost, ko les uporabljamo na prostem, kje je izpostavljen širokemu spektru škodljivcev. Zato moramo les na prostem na takšen ali drugačen način zaščititi. Najpogostejša rešitev s katero podaljšamo življenjsko dobo lesa je impregnacija domačih neodpornih lesnih vrst z biocidi ali uporaba tropskih lesnih vrst. Obeh možnosti ne uvrščamo ravno med okolju prijazne. Zato na področju zaščite lesa potekajo številne raziskave o možnostih nebiocidne zaščite lesa. V okviru tega projektnega predloga se bomo dotaknili treh rešitev in sicier: impregnacije neodpornih lesnih vrst s hidrofobnimi pripravki, modifikacija lesa in uporaba domačih odpornih lesnih vrst. Odpornost lesa, modificiranega lesa, kot tudi impregniranega lesa proti lesnim glivam (lesne glive so najpomembnejši škodljivci v Evropi) so vedno kombinacija toksičnega delovanja lesnih ekstraktivov na eni strani ter anatomskih, kemijskih lastnosti, ki na takšen ali drugačen način zavirajo navlaževanje lesa. Ustrezno visoka vlažnost je ključna za razvoj lesnih gliv. Primerjali smo naravno voododbojnostjo z umetno pridobljeno vododbojnostjo (le to pridobimo z impregnacijo s hidrofobnimi pripravki ali modifikacijo lesa). V večini obstoječih raziskav so se osredotočili le na en mehanizem, v tej raziskavi pa se bomo osredotočili tudi na sinergistične vplive med tema dejavnikoma. Zato ta tip raziskave zahteva celovit pristop in celostno obravnavo lesa.
COBISS.SI-ID: 2204809
Raziskali in pojasnili smo nastajanje ksilema in floema, aktivnost kambija in fenologijo listov v odvisnosti od vremenskih dejavnikov pri bukvi (Fagus sylvatica L.) z dveh rastišč v Sloveniji z različnih nadmorskih višin v različnih letih. Opisali in pojasnili smo glavne razlike v količini in kvaliteti lesa in floema v drevesih, ki rastejo v različnih okoljih, kjer spremenljive razmere med leti vplivajo na količino in kakovost lesa in skorje, ki nastane v določenem letu pri bukvi kot eni najpomembnejši lesnih vrst v Sloveniji. Na to temo je bilo objavljenih še več prispevkov, ki so razvidni spodaj. ČUFAR, Katarina, GRABNER, Michael, MORGÓS, András, MARTINEZ DEL CASTILLO, Edurne, MERELA, Maks, DE LUIS, Martin. Common climatic signals affecting oak tree-ring growth in SE Central Europe 2007. Trees, ISSN 0931-1890, 2014, str.[COBISS.SI-ID 2171785] PRISLAN, Peter, GRIČAR, Jožica, DE LUIS, Martin, SMITH, Kevin T., ČUFAR, Katarina. Phenological variation in xylem and phloem formation in Fagus sylvatica from two contrasting sites. Agricultural and forest meteorology, ISSN 0168-1923. [Print ed.], 2013, vol. 180, no. oct., str. 142-151.[COBISS.SI-ID 2115465] ROSSI, Sergio, ČUFAR, Katarina, GRIČAR, Jožica, PRISLAN, Peter, et al. A meta-analysis of cambiumphenology and growth : linear and non-linear patterns in conifers of the northern hemisphere. Annals of Botany, ISSN 0305-7364, 2013, vol. (v tisku), no. (v tisku), str. (v tisku), ilustr. [COBISS.SI-ID 3728806] DE LUIS, Martin, ČUFAR, Katarina, DI FILIPPO, Alfredo, NOVAK, Klemen, et al. Plasticity in dendroclimatic response across the distribution range of aleppo pine (Pinus halepensis). PloS one, ISSN 1932-6203, 2013, vol. 8, no. 12, str. 1-13, [COBISS.SI-ID 2171273
COBISS.SI-ID: 2115465
Nizko gostotni hibridni topol smo s postopkom viskoelastične toplotne zgostitve (VTC) modificirali in dosegli 63%, 98% in 132% stopnjo zgostitve. Proučili smo morfološke lastnosti in porazdelitev gostote VTC lesa. Rezultati so pokazali, da se je morfologija VTC lesa spremenila sorazmerno s stopnjo zgostitve. Celice lesa so bile deformirane v smeri zgostitve, brez loma. Višja je stopnja zgostitve, večje je zmanjšanje volumna lumnov trahej in vlaken. Zaradi odličnih fizikalnih in mehanskih lastnosti ima VTC les veliko možnosti za širšo uporabo v industriji lesnih kompozitov. Poleg tega članka so bili na to temo objavljeni še: KUTNAR, Andreja, HUMAR, Miha, KAMKE, Frederick A., ŠERNEK, Milan. Fungal decay of viscoelastic thermal compressed (VTC) wood. Holz als Roh- und Werkstoff, ISSN 0018-3768. [Print ed.], 2011, vol. 69, no. 2, str. 325-328, doi: 10.1007/s00107-010-0432-z. [COBISS.SI-ID 1024255060] LESAR, Boštjan, HUMAR, Miha, KAMKE, Frederick A., KUTNAR, Andreja. Influence of the thermo-hydro-mechanical treatments of wood on the performance against wood-degrading fungi. Wood Science and Technology, ISSN 0043-7719, 2013, vol. 47, iss. 5, str. 977-992, doi: 10.1007/s00226-013-0553-8. [COBISS.SI-ID 1024510548] RAUTKARI, Lauri, LAINE, Kristiina, KUTNAR, Andreja, MEDVED, Sergej, HUGHES, Mark. Hardness and density profile of surface densified and thermally modified Scots pine in relation to degree of densification. Journal of Materials Science, ISSN 0022-2461, 2013, vol. 48, no. 6, str. 2370-2375, doi: 10.1007/s10853-012-7019-5. [COBISS.SI-ID 1024475220] UGOVŠEK, Aleš, KAMKE, Frederick A., ŠERNEK, Milan, PAVLIČ, Matjaž, KUTNAR, Andreja. The wettability and bonding performance of densified VTC beech (Fagus sylvatica L.) and Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) bonded with phenol-formaldehyde adhesive and liquefied wood. Holz als Roh- und Werkstoff, ISSN 0018-3768. [Print ed.], 2013, vol. 71, no. 3, str. 371-379, doi: 10.1007/s00107-013-0669-4. [COBISS.SI-ID 1024488788],
COBISS.SI-ID: 1655177
Raziskava o možnostih industrijske proizvodnje pinosilvinov in NTG iz grč borov za uporabo v prehrani je razkrila obetavne zaključke. Sestava ekstraktivov je bila določena s GC, GCMS, HP-SEC . Najpomembnejše spojine v lesu borovih grč so pinosilvin, pinosilvin monometileter in nortrahelogenin (NTG), njihova količin ap variira od vzorca do vzorca. Zaporedna ekstrakcija z nepolarnim topilom, ki v prvi fazi odstrani lipofilne ekstraktive, je bil najbolj učinkovit postopek za pridobivanje pinosilvinov in NTG. Za dodatke k hrani, pa je bil dober postopek ekstrakcija z vročo vodo in 85% etanolom. Poleg tega članka so bili na to temo objavljeni še: VEK, Viljem, OVEN, Primož, POLJANŠEK, Ida. Content of total phenols in red heart and wound-associated wood in beech (Fagus sylvatica L.) = Sadržaj ukupnih fenola u crvenom srcu i ranjenom dijelu drva bukve (Fagus sylvatica L.). Drvna industrija, ISSN 0012-6772, 2013, let. 64, št. 1, str. 25-32. [COBISS.SI-ID 2091657] VEK, Viljem, OVEN, Primož, POLJANŠEK, Ida. Quantitative HPLC analysis of catechin in wound-associated wood and knots of beech = Kvantitativna HPLC analiza katehina u ranjenom dijelu i kvrgama bukova drva. Drvna industrija, ISSN 0012-6772, 2013, let. 64, št. 3, str. 231-238. [COBISS.SI-ID 2138249] VEK, Viljem, OVEN, Primož, HUMAR, Miha. Phenolic extractives of wound-associated wood of beech and their fungicidal effect. International biodeterioration & biodegradation, ISSN 0964-8305. [Print ed.], 2013, vol. 77, no. 2, str. 91-97. [COBISS.SI-ID 2079369]
COBISS.SI-ID: 2134665
Predvidevali smo, da lahko obdelava lesa z voski zmanjša vpijanje vodi in posledično upočasni procese fotodegradacije. Da bi hipotezo preverili, so bili vzorci iz smrekovega lesa vakuumsko impregnirani s tremi vrstami emulzij voskov. Vzorci so bili izpostavljeni umetnemu pospešenemu staranju (UPS). Pred UPS in po njem so bile izmerjene naslednje lastnosti: barva, kontaktni kot vode in navzem vlage. Kemijske in morfološke posledice staranja na površinah lesa so bile proučene z FT-IR in z vrstično elektronsko mikroskopijo. Med vsemi voski se je najbolje izkazal montanski vosek.
COBISS.SI-ID: 1914761