Miha Humar je bil skupaj s Hojko Kraigher so-urednik Monografije: Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. To delo je prvi primer v Sloveniji in Evropi, kjer so v eni monografiji osvetljeni relevantni aspekti celotne proizvodne verige Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo. Pri pripravi monografije so sodelovale vse vodilne inštitucije s področja
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 246993408V sodelovanji s člani Instituta ˝Jožef Stefan˝ smo razvili ˝Metodo takojšnje določitve vlažnosti lesa s pomočjo jedrske magnetne resonance in tehtanja˝. Izum je trenutno v postopku pridobitve patenta pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Metodo bo, ob ugodnem razvoju, mogoče na široko uporabljati tako v raziskovane kot tudi industrijske namene za določanje vlažnosti lesa in ostalih poroznih materialov. Dosežek je bil že predstavljen na mednarodni konferenci.
F.33 Patent v Sloveniji
COBISS.SI-ID: 23354151Velik poudarek namenjamo tudi obvladovanju okoljevarstvene problematike. V tem okviru smo na osnovi rezultatov raziskav pripravili 14 strokovnih ocen stanja v različnih lesnih podjetjih. Značilen primer je »Ocena skladnosti z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami premazovanja v podjetju Gorenje notranja oprema, d.o.o., Velenje«. Ta in druge ocene iz te serije predstavljajo pomemben vidik sodelovanja raziskovalne skupine s proizvodnimi podjetji. Le-ta na osnovi naših ocen uspešno prilagajajo svojo proizvodnjo zahtevam stroge okoljevarstvene zakonodaje.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 1724041Na mednarodni konferenci TRACE je bila predstavljena problematika dendrokronologije hrasta v Sloveniji in njen potencial za ohranjanje kulturne dediščine, za ekološke študije, za študije rekonstrukcije klime in modeliranja klimatskih sprememb, ter za razvoj dendrokronologije na območju bivše Jugoslavije oz. JV Evrope. Prispevek je nastal na podlagi sodelovanja strokovnjakov z dveh programskih skupin.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 1715337Proučevali smo možnost uporabe utekočinjenega lesa kot lovilca formaldehida pri ivernih in vezanih ploščah, v primeru ko ga dodamo urea ali melamin-urea formaldehidnim lepilom. Delež dodanega utekočinjenega lesa je bil 10-100 % pri ivernih ploščah ter 15-30 % pri vezanih ploščah. Plinska analiza in perforator metoda sta bili uporabljeni za ugotavljanje emisij formaldehida. Ugotovili smo, da utekočinjen les lahko učinkovito uporabimo kot lovilec formaldehida do določene stopnje (10%-30 %).
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 1756297