V študiji smo ugotovili, da se je vsebnost hidroksicimetnih kislin, dihidrohalkonov in flavanolov v zadnjih petih tednih zorenja v kožici jabolk le malo spreminjala in se je v splošnem nekoliko zmanjšala, opazneje pa se ni spreminjala niti vsebnost skupnih fenolnih spojin. Se je pa v tem času pojavila intenzivna sinteza flavonolov, ki je sovpadala s povečano akumulacijo antocianov. Vsebnost saharoze se je v jabolkih značilno povečala, medtem ko se vsebnosti glukoze in fruktoze v eni rastni dobi nista bistveno spreminjali, v drugi pa sta se zmanjšali. Pri spremljanju jabolčne in citronske kisline smo v zadnjih petih tednih zorenja jabolk pričakovano zabeležili upad njihovih vsebnosti.
COBISS.SI-ID: 7789433
V raziskavi smo preveriti vpliv različnega sušenja fig (sušenje v sušilnici in sušenje na soncu) na spremembo izbranih primarnih in sekundarnih metabolitov. S predhodnim upoštevanjem znanja do se pri sortah, ki so večkrat rodne pojavijo razlike med primarnimi in sekundarnimi metabolite, smo v analizo vzeli plodove s treh terminov vzorčenja. Izkazalo se je da se je v plodovih, ki smo jih sušili, predvsem na račun zmanjšanja količine vode v plodu, povečala vsebnost tako primarnih kot tudi sekundarnih metabolitov. Vsekakor pa je sušenje v sušilnici dalo boljše rezultate pri vseh analiziranih fenolnih snoveh, razen cianidin-3-O-rutinozida, kot sušenje na soncu. Zato nam rezultati študije kažejo, da so pravilno sušeni plodovi fig lahko služijo kot dober vir fenolnih snovi.
COBISS.SI-ID: 6834297
Pri na škrlup občutljivi sorti jablane 'Zlati Delišes' je bila v različnih delih kožice določena vsebnost fenolnih snovi. Spojine so bile analizirane v pegi, v tkivu okrog pege in v zdravem tkivu. Določili smo vsebnost različnih fenolnih spojin in z njimi povezano aktivnost encimov. Okužba z glivo Venturia inaequalis je vplivala na povečanje metabolizma fenolnih spojin v pegi, okoliškem in zdravem tkivu kožice. V primerjavi z zdravim in okoliških tkivom je bila aktivnost vseh analiziranih encimov v okuženi pegi višja. Izjema se je pokazala le pri dihidrohalkon 2-O- glukoziltransferazi, katerega aktivnost je bila v pegi nižja. V primerjavi z zdravo kožico je bilo v pegi izmerjenih do 3,4-krat več hidroksicimetnih kislin, do 1,1-krat več dihidrohalkonov in do 1,4-krat več flavan-3-olov. Nasprotno pa je bila vsebnost flavonolov do 1,6-krat višja v zdravem tkivu v primerjavi s pego.
COBISS.SI-ID: 6271865
V plodovih dveh sort in treh selekcij črnega bezga (Sambucus nigra L.: 'Haschberg', 'Rubini', 'Selekcija 13', 'Selekcija 14' in 'Selekcija 25') so bile določene vsebnosti sladkorjev in organskih kislin. Z uporabo HPLC/MS so bili analizirani tudi antocianini in kvercetini. Med najbolj razširjeno sorto 'Haschberg' in drugimi analiziranimi primerki so bile ugotovljene velike razlike v vsebnosti sladkorjev in organskih kislin: plodovi sorte 'Haschberg' so vsebovali največ organskih kislin (6,38 g/kg svežo snov - SS) in najmanj sladkorjev (68,5 g/kg SS). V plodovih bezga so bili identificirani naslednji antocianini iz skupine cianidinov: cianidin-3-sambubiozid-5-glukozid, cianidin-3,5-diglukozid, cianidin-3-sambubiozid, cianidin-3-glukozid in cianidin-3-rutinozid. Najpogostejši antocianin v bezgovih jagodah je cianidin-3-sambubiozid, ki predstavlja več kot polovico vseh antocianinov. Plodovi sorta 'Rubini' so vsebovali značilno najvišje vsebnosti vseh analiziranih antocianov (1265 mg/100 g SS) in 'Klon 14' najnižje (603 mg/100 g FW). Zreli plodovi sorte 'Haschberg' so vsebovali zmerne količine antocianinov (737 mg/100 g SS). V skupini kvercetinov so bili določenih kvercetin-3-rutinozid in kvercetin-3-glukozid; slednji je bil v bezgovih jagodah prevladujoč. Plodovi kona 'Klon 25' so vsebovali najvišje količine skupnih kvercetinov (73,4 mg/100 g SS), medtem ko so plodovi sorte 'Haschberg' vsebovali povprečne vsebnosti teh snovi (61,3 mg/100 g FW). Sestava najpogosteje sajene sorte 'Haschberg' je v skladu s standardi za sladkorje, antocianine in kvercetine. Hkrati pa vsebuje najvišje vsebnosti organskih kislin, ki predstavljajo najpomembnejši parameter pri predelavi sadja.
COBISS.SI-ID: 5697913
Med zorenjem slive (Prunus domestica L.) smo spremljali akumulacijo antocianinov in razvoj barve. Z uporabo HPLC smo analizirali vsebnosti antocianinov v plodovih sort 'Jojo', 'Valor', 'Cacanska rodna' in 'Cacanska najbolja' v 25-dnevnem obdobju zorenja (33-dnevno obdobje v primeru 'Jojo'). Cianidin-3-rutinozid je bil najbolj zastopan antocianin v zrelih plodovih sliv. Njegova vsebnost je bila v razponu med 4,1 in 23,4 mg/100 g SS-sveže snovi (52,6 % - 73,0 % skupnih antocianinov). Sledil je peonidin-3-rutinozid (6,5 % - 37,9 %), cianidin-3-glukozid (1,8 % - 18,4 %), cianidin-3-ksilozid (4,7 % - 7,8 %) in peonidin-3-glukozid (0,0 % - 0,4 %). Proces zorenja je vplival na povečanje koncentracije skupnih antocianov, opazna pa so bila tudi spremenjena razmerja med antocianini. Barvni parametri L*, a*, b*, kroma in odtenek so bili višji pri delno zrelih plodovih v primerjavi z izmerjenimi vrednostmi zrelih sliv. Po drugi strani pa je bil CIRG indeks delno zrelega sadja vedno nižji v primerjavi z zrelimi plodovi. Vsebnost skupnih antocianov je bila v šibki korelaciji z izmerjenimi barvnimi parametri; njihove relacije so bile odvisne od sorte in faze zrelosti. Korelacijski koeficienti med posameznimi antocianini in barvnimi parametri so bili sortno specifični tudi v zrelih plodovih.
COBISS.SI-ID: 5838201