Presoja prostorskih vplivov je v zadnjem času v ospredju kot orodje za izboljšanje usklajenosti sektorskih politik s cilji teritorialne kohezije. Prispevek predstavlja metodo presoje prostorskih vplivov ter rezultate njene uporabe na primeru Slovenske energetske politike. Dvodelni pristop najprej razčleni problem s pomočjo tridimenzionalne matrike, ki jo sestavljajo naslednje osi: ukrepi obravnavane politike, cilji teritorialne kohezije ter prostorske enote. V fazi sinteze združujemo ukrepe in cilje glede na njihovo osnovno poslanstvo; kakor ga definira koncept trajnostnega razvoja: fizično okolje, gospodarstvo in družba ter jih soočimo v interrelacijski matriki. Rezultati pokažejo, da je dvodelen pristop potreben za pridobivanje celovite in vsebinsko koristne informacije za oblikovalce politik. V nasprotju s sorazmerno ugodnimi rezultati, ki jih pokaže dezagregirana raven obravnave, se na sintezni ravni izkažejo neuravnoteženosti energetske politike v smeri prostorske učinkovitosti na račun zanemarjanja prostorske identitete. Šele ta raven odkrije tudi (pre) šibek prispevek energetske politike k zmanjševanju razvojnih razlik med prostorskimi enotami.
COBISS.SI-ID: 2404803
Doslej je razumevanje družbenih dilem dolgo počivalo na prepričanju, da so javne zadeve enostavne v smislu, da oblasti razumejo njihove vzročnoposledične povezave in jih lahko upravljajo same, brez vmešavanja javnosti. Avtorji tej ideji nasprotujejo in namesto nje izgradijo argument, da so javne zadeve postale kompleksne. To pomeni, da resnica o družbenih zadevah, kot o tem kaj je skupno dobro ali o tem kaj naj bodo prednostne naloge javnih politik in kako uspešno jih dosegajo, ni več ena sama, tista na oblasti, ampak o pomembnih stvareh obstaja več dobro utemeljenih in enako veljavnih resnic. Potreben je drugačen pristop k obravnavi javnih dilem in k vrednotenju učinkov javnih politik, ki bo zagotavljal družbeno enovitost in hkrati ohranjal izhodiščno družbeno različnost. Tega cilja brez aktivnega vključevanja javnosti ni mogoče uresničiti.
COBISS.SI-ID: 257309696
Članek obravnava dve vrsti odzivov na spreminjanje krajine: tradicionalni “od zgoraj navzdol” in “od spodaj navzgor”. Slednji je obravnavan kot možna alternativa pristopu od zgoraj, saj analiza ukrepov politik na ravni EU in alpskih držav kaže, da je v različnih vidikih neuspešen pri zagotavljanju trajnostnega razvoja. Rezultati dveh raziskovalnih projektov kažejo naslednje vidike uspešnosti pristopa od spodaj: stališča lokalnih prebivalcev, njihova usposobljenost za upravljanje, družbenoekonomske okoliščine in razvitost lokalnih odločevalskih mehanizmov.
COBISS.SI-ID: 2356163
Ključna ugotovitev knjige je, da moramo kompleksne družbene zadeve obravnavati sredinsko. To pomeni v zlatem rezu njihove dvojnosti med primarnimi oz. nepresečnimi pomeni, ki so za razumevanje temeljni, a obenem razdvajajoči in sekundarnimi oz. presečnimi pomeni, ki so edini povezovalni, a samo v vsebinah, ki za nikogar niso bistvene. Zato mora tisti, ki celostno presoja poleg tega, kar ga ali jo primarno zanima s stališča lastnih univerzalnih hotenj, povezati s posledicami teh prizadevanj za druge, za njihove možnosti uveljavljati njihova primarna hotenja, čeprav so povsem drugačna. Izpovednost sredinskega pristopa je preizkušena s petimi študijskimi primeri. Skupno jim je, da gre za kompleksne družbene dileme, ki pa so obravnavane poenostavljeno in zato pogosto izkrivljeno.
COBISS.SI-ID: 264034048
Zbornik je rezultat mednarodne konference Dileme v sodobni krajinski arhitekturi, ki je potekala v Ljubljani, na njej pa so sodelovali najvidnejši krajinski arhitekti na mednarodni ravni. V prvem delu so vabljeni govorci (Bruun, Steinitz, Bruns, Marušič) predstavili svoje poglede na vlogo in pomen krajinskega varovalnega planiranja s konkretnimi primeri planerske prakse. V drugem delu pa so gostje (Prominski, Hauxner, Schaefer, Ogrin) izhajali iz teorije krajinskega oblikovanja ter predstavili novejše usmeritve v sodobnem krajinskem oblikovanju in njegovi kritiki.
COBISS.SI-ID: 6510201