Za študij eksocitoze in endocitoze so nujne neposredne meritve tega procesa. Eleganten način predstavlja spremljanje membranske kapacitivnosti, ki je sorazmerna s spremembami v površini plazemske membrane. Do sprememb v površini plazemske membrane pride v procesih ekso in endocitoze. V tem članku natančno opišemo protokol za meritve membranske kapacitivnosti. Ta protokol navadno uporabljamo za meritve na izoliranih hipofiznih celicah, se ga pa da enostavno prilagoditi kateremukoli drugemu tipu celic. Časovno potratna je predvsem postavitev sistema, izvajanje meritev pa je po tem, ko operater dobi nekaj izkušenj, hitro in relativno enostavno.
COBISS.SI-ID: 30613977
Fuzijo membran omogočajo proteini SNARE: synaptobrevin na membrani mešička, sintaksin in SNAP-25na plazmalemi. Recentni rezultati kažejo, da je proces fuzije tudi pod nadzorom lokalne presnove lipidov. V tej študiji smo pregledali knjižnico lipidov, da bi identificirali tiste, ki pozitivno uravnavajo sinaptobrevin. Rezultati kažejo, da sfingozin, lipid, ki se sprošča iz sfingolipidov, aktivira sinaptobrevin in sinaptične mešičke, da nastane kompleks SNARE, ki deluje pri fuziji membran.
COBISS.SI-ID: 25625305
S kombinacijo biokemičnih in elektrofizioloških analiz miši, ki imajo selektivno odsotno periferno triptofan-hidroksilazo (Tph1-/-) in 5-HT smo pokazali, da znotrajcelični 5-HT uravnava sekrecijo inzulina preko serotonilacije GTPaz.
COBISS.SI-ID: 63941377
Fuzijska pora je lahko pomemben dejavnik za uravnavanje sproščanja hormonov in živčnih prenašalcov. Domneva se, da je fuzijska pora v začetni fazi ozka in stabilna, pozneje pa se razširi in omogoči popolno zlitje mešička s plazmalemo. Namen raziskave je bil preveriti vpliv proteinov SecI/Munc18 na lastnosti fuzijske pore z elektrofiziološko metodo spremljanja membranske kapacitivnosti v majhni krpici membrane. V izolirane podganje laktotrofe smo vnesli mutante Munc18-1, ki vplivajo na vezavo tega proteina s sintaksinom1 (R39C), proteinom Rab3A (E466K) in proteini Mint (P242S). V primerjavi s celicami, ki so izražale le nativni protein Munc18-1, je Munc18-1 E466K povečal frekvenco fuzijskih dogodkov in podaljšal povprečni odprti čas fuzijske pore. Munc18-1 P242S je podaljšal povprečni odprti čas fuzijske pore. Vse mutante so stabilizirale fuzijsko poro v začetni fazi. Posledica vnosa mutant Munc18-1 je bilo tudi zlivanje večjih mešičkov, kar pa najverjetneje ni bila posledice sestavljene fuzije, kar smo potrdili z mikroskopijo STED. Mikroskopija na atomsko silo je pokazala, da vezava Mun18-1 na t.i. zaprto obliko sintaksina1 prepreči vezavo sintaksina1 na sinaptobrevin2 kar prepreči sidranje mešička. V kolikor je sintaksin1 že vezan na protein SNAP25, Munc18-1 ne prepreči vezave s sinaptobrevinom2. Ena od vlog Munc18-1 je torej zagotavljanje sidranja mešičkov prek vezi sintaksin1-SNAP25-sinaptobrevin2, ki je stabilnejša od vezi sintaksin1-sinaptobrevin2. Munc18-1 pa se veže tudi na kompleks sintaksin1-SNAP25-sinaptobrevin2, kar omogoči uravnavanje fuzijske pore.
COBISS.SI-ID: 28521433
Sproščanje kemičnih prenašalcev uravnava kompleks proteinov SNARE. Med te proteine sodi tudi sinaptobrevin 2, a ni znano, kako je ta protein razporejen v posameznem mešičku. Uporabljena je bila super-ločljivostna mikroskopija za slikanje posameznih mešičkov v astrocitu. Protein sinaptobrevin2 smo označili na konceh z dvema fluoroforama. Za študij fuzijske pore smo astrocite stimulirali z ATPjem, ki stimulira od kalcija odvisno eksocitozo in povzroča alkalinizacijo v mešičku. Rezultati so pokazali, da je v posameznem astrocitu manj kot 25 molekul sinaptobrevina 2 in da so ti razporejeni v gručo ali snop.
COBISS.SI-ID: 31384793