Izhodišča. Vzroki za simptome po preboleli lymski boreliozi niso pojasnjeni. V raziskavi smo skušali ugotoviti, če so ti simptomi povezani s specifičnimi imunskimi odgovori. Metode. Pri 86 bolnikih, ki smo jih zdravili z antibiotiki zaradi erythema migrans (45 jih je imelo simptome po zdravljenju, 41 pa ne), smo določili serumske nivoje 23 citokinov in kemokinov pred zdravljenjem in 2, 6 in 12 mesecev kasneje. Rezultati. Ob vključitvi v raziskavo smo ugotovili signifikantne razlike v koncentracijah CXCL9 in CXCL10 (ta TH1 kemokina sta bila povezana z negativnim izvidom kulture kože) in IL-23 - ta TH17 citokin je bil povezan s pozitivnimi izvidi kultur in z nastankom/prisotnostjo simptomov po zdravljenem erythema migrans (P=0.02). Od 41 bolnikov z dokazljivimi vrednostmi IL-23 pred zdravljenjem so se pri 25 (61%) razvili simptomi po preboleli lymski boreliozi, poleg tega pa je imelo simptome vseh 7 bolnikov s koncentracijo IL-23 )230 ng/mL. Bolniki s simptomi po preboleli lymski boreliozi so imeli bolj pogosto prisoten avtoantigen ECGF (P=0.07); prisotnost tega antigena je bila neposredno povezana z nivoji IL-23 (P=0.02). Ugotovitve, da se pri nobenem od bolnikov s simptomi po prebolelem erythema migrans niso razvili objektivni znaki diseminirane lymske borelioze, da so bile pri vseh bolnikih borelijske kulture po zdravljenju z antibiotiki negativne in da se je protitelesni odgovor postopoma nižal, kažejo, da je prišlo do odstranitve borelij in da torej perzistentna okužba ne more biti razlaga za težave. Zaključki. Visoki TH1 odgovori so povezani z učinkovitim uničenjem borelij, visoki TH17 imunski odgovori, ki jih pogosto spremlja prisotnost avtoprotiteles, pa s subjektvnimi težavami po preboleli zgodnji lymski boreliozi.
COBISS.SI-ID: 1184172
Izhodišča. Zdravniki v ZDA občasno obravnavajo bolnike s sumom na lymsko boreliozo (LB), ki so se okužili v Evropi. Ocenili in primerjali smo uporabnost ameriških in evropskih seroloških testov za dokazovanje borelijske okužbe v serumih evropskih bolnikov z LB. V ocenjevanje smo vključili klasične in novejše testne sisteme, ki temeljijo antigenih VLSE in peptidu C6. Metode. Senzitivnost smo določali v vzorcih serumov 64 bolnikov z zgodnjo in kasno obliko LB, ki so se okužili v Evropi, specifičnost pa s testiranjem 100 serumov zdravih prostovoljcev iz za LB neendemskih področij. Rezultati. Običajno dvostopenjsko testiranje (encimski test, ki mu sledi blot) z ameriškimi testi je pokazalo 52% senzitivnost in 100% specifičnost, z evropskimi pa 81% senzitivnost (p=0,0007) in 99% specifičnost (p=1,0). Senzitivnost ameriškega encimskega testa z antigenom C6 je bila 88% (kar je primerljivo z občutljivostjo dvostopenjskega evropskega testa; p=0,47), specifičnost pa 100%. Podobno občutljivost (84%) in specifičnost (100%) je imel tudi dvostopenjski pristop z začetnim standardnim encimskim testom, ki mu je sledilo testiranje z encimskim testom, ki vključuje C6. Zaključki. Za dokazovanje borelijske okužbe pri bolnikih, ki so dobili LB v Evropi, so klasični evropski testi z dvostopenjskim pristopom boljši od ameriških. Encimski testi, ki vključujejo beljakovino C6, ki jih uporabimo bodisi samostojno ali kot drugi test v primeru dvostopenjskega pristopa, dajo podobne rezultate kot klasični dvostopenjski evropski testi in jih lahko uporabimo za testiranje bolnikov s sumom na LB ne glede na geografski izvor okužbe. Komentar: Izid članka je spremljal uredniški komentar.
COBISS.SI-ID: 835756
Izhodišča. Želeli smo pridobiti podatke o bolnikih z erythema migrans (EM) in pridruženimi simptomi/znaki, ki kažejo na možno prizadetost osrednjega živčevja ter primerjati epidemiološke, klinične in mikrobiološke ugotovitve pri bolnikih z ali brez zvišanega števila levkocitov v likvorju. Metode. V raziskavo smo vključili odrasle bolnike z EM in simptomi/znaki za prizadetost živčevja. Rezultati. Od 161 bolnikov jih je 31 (19%) imelo zvišano število levkocitov v likvorju, 130 (81%) pa normalno. Primerjava teh dveh skupin je pokazala, da imajo bolniki s pleocitozo: i) bolj pogosto radikularne bolečine in izražene meningitisne znake, redkeje pa navajajo slabo počutje; ii) večje kožne spremembe (EM), čeprav trajajo krajši čas; iii) večkrat v koži bakterijo Borrelia garinii (razmerje obetov za pleocitozo je bilo 31-krat večje pri bolnikih, pri katerih smo iz kože osamili B. garinii, kot pri bolnikih, pri katerih je v kulturi porasla druga borelijska vrsta; iiii) bolj pogosto izpolnjujejo mikrobiološke kriterije za dokazano borelijsko okužbo osrednjega živčevja. Pozitivna napovedna vrednost pleocitoze za mikrobiološko dokazano borelijsko okužbo osrednjega živčevja (osamitev borelij iz likvorja in/ali dokaz intratekalne tvorbe specifičnih protiteles) je bila 67,9%, normalno število levkocitov v likvorju pa je izključevalo lymsko nevroboreliozo z napovedno vrednostjo 91,9%. Zaključki. Primerjava evropskih bolnikov z erythema migrans in pridruženimi simptomi/znaki, ki bi lahko kazali na prizadetost živčevja, je pokazala, da se skupina bolnikov, ki ima v likvorju zvišano število levkocitov, po kliničnih in mikrobioloških kriterijih razlikuje od skupine, pri kateri je izvid možganske tekočine normalen. Komentar: Izid članka je spremljal uredniški komentar.
COBISS.SI-ID: 30604249
Primerjava 10- in 15-dnevnega zdravljenja bolnikov z erythema migrans z doksiciklinom 100 mg/12 ur je pokazala, da krajše zdravljenje ni manj učinkovito od daljšega in da sta obe zdravljenji odlično učinkoviti: 6 mesecev po zaključku terapije so bili nespecifični simptomi enako pogosti pri bolnikih s prebolelim erythema migrans kot pri osebah brez prebolele zgodnje kožne lymske borelioze, ki so predstavljale kontrolno skupino.
COBISS.SI-ID: 298668
Lymska borelioza je bolezen, ki jo povzročajo bakterije lymske borelioze (Borrelia burgdorferi sensu lato), ki jih prenašajo klopi. Pojavnost bolezni se v številnih državah povečuje. Najbolj pogost klinični znak bolezni je kožna sprememba (erythema migrans), ki izgine tudi brez zdravljenja z antibiotiki. Povzročitelji se lahko iz kože (verjetno večinoma po krvi) razširijo v razna tkiva oziroma organe in dodatno prizadenejo kožo, živčevje, sklepe in srce. Z izjemo erythema migrans (pri tej kožni spremembi zgodaj v poteku LB postavimo diagnozo na podlagi značilnega izgleda in poteka) sta za zanesljivo diagnozo potrebni prisotnost kliničnih znakov bolezni in potrditev okužbe z borelijami lymske borelioze. Lymsko breliozo zdravimo z antibiotiki; po 2 do 4-tedenskem zdravljenju večina bolnikov ozdravi brez kakršnih koli posledic. Ni dokazov, ki bi podpirali trditev, da ima zdravljenje, ki traja )4 tedne, boljše učinke, kakor tudi ne, da ostanejo po ustreznem zdravljenju v koži žive borelije oziroma pride do presistence izjemno redko. Preprečevanje LB sloni na ukrepih, ki zmanjšujejo izpostavljenost klopom, na zmanjšanju možnosti za vbod klopa in na čimprejšnji odstranitvi prisesanih klopov. Cepiva proti LB za ljudi ni. Gre za vabljen članek v prestižni reviji. Vabilo je priznanje za dolgoletno strokovno in predvsem raziskovalno delo na področju lymske borelioze.
COBISS.SI-ID: 28808153