Za oblikovanje koreninskih kanalov se uporabljajo nikelj-titanovi instrumenti (NiTi), možen zaplet pri njihovi uporabi je zlom instrumenta v koreninskem kanalu zaradi preobremenitve ali utrujenosti materiala. Nedavne raziskave kažejo, da reciprocirajoč način vrtenja zmanjša verjetnost zloma instrumenta in podaljša njegovo življensko dobo, na kar vplivajo kot zasuka in hitrost vrtenja. V raziskavah je bila izkazana potreba po natančni analizi in kvantitativenm opisu gibanja, vendar pa zaradi tehnične zahtevnost tovrstne raziskave niso bile opravljene.V naši raziskavi smo uprabili inovativen način za analizo vrtenja recipročnih endodontskih instrumentov. Vrtenje smo snemali s kamero, ki zajema 1000 slik na sekundo in tako omogočili natačno kvanititivno analizo vrtenja. Opisali smo vrtenje, ki je sestavljeno iz štirih faz in ugotovili smo, da tovarniško deklarirani parametri odstopajo od dejanskih. Z natačnimi meritvami parametrov reciprocirajočeghga način vrtenja je omogočena optimizacija teh parametrov za varno klinično uporabo
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 1286572Namen raziskave je bil primerjati dimenzije neba pri 6 let starih otrocih z enostranskim razcepom ustnice, alvolnega grebena in/ali neba (UCLP), ki so bili zdravljenji z različnimi protokoli z otroci brez razcepa. Študijo smo izvedli retrospektivno v 6 evropskih centrih za zdravljenje razcepov. V raziskavo smo vključili 129 otrok s korigiranim UCLP in 30 otrok brez shize. Uporabili so trigonometrično analizo študijskega modela, kjer smo določali sagitalne, transverzalne in vertikalne dimenzije neba. Srednje vrednosti opazovanih dimenzij so se v 5 centrih značilno razlikovale od dimenzij kontrolne skupine (p(0,05). Dimenzije skupine otrok z UCLP, ki so jih zdravili z eno stopenjskim zapiranjem razcepa so se pomembno razlikovale v velikosti večine parametrov od ostalih 5 centrov (p(0,05). Glavna komponenta analize 159 otrok je pokazala 3 klastre s specifčnimi morfološkimi značilnostmi neba. V posamezni klaster je bilo uvrščenih podobno število zdravljenih otrok, zdravi otroci so bili razvrščeni v isti klaster. Delež zdravljenih otrok posamezne skupine, ki se uvrščajo v ta klaster je bil v razponu 0 – 70% in se je večal s starostjo zaprtja neba in številom primarnih kirurških posegov. Rezultati raziskave so pokazali, da 6 let stari otroci, ki so bili zdravljeni postopno in pri katerih so trdo nebo zaprli po 2. letu starosti, bolj pogosto dosežejo dimenzije neba zdravih otrok brez razcepa kot otroci z zgodnjim zapiranjem trdega neba in eno-stopenjskim kiruruškim zdravljenjem razcepa.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 28764633Parodontalna bolezen je kroničen infekcijski vnetni proces, ki prizadene mehka in trda obzobna tkiva. Bakterijska flora je pri sladkornih bolnikih drugačna kot pri tistih s parodontalno boleznijo in brez sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen je skupina presnovnih motenj, za katero je značilna hiperglikemija, ki je posledica nezadostnega izločanja insulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega. Namen raziskave je bil oceniti prisotnost parodontalnih patogenih bakterij v subgingivalnem plaku sladkornih bolnikov s pardontalno boleznijo. Parodontopatogeni so bili ocenjeni v vzorcih subgingivalnega plaka, odvzeti s papirnatimi šilci iz 2 najglobjih parodontalnih žepov vsakega preiskovanca. Vsako mesto odvzema je bilo testirano za prisotnost Actinobacillus (Agregibacter) actinomycetemcomitans(Aa), Porphyromonas gingivalis (Pg), Prevotella intermedia (Pi), Tannerella forsythia (Tf) in Trepomena denticola (Td) z uporabo hkratne (multiplex) verižne reakcije s polimerazo (PCR), čemur je sledila hybridizacija na specifične DNA sonde z uporabo micro-IDent testa. Rezultati meritev v 42 vzorcih plaka so pokazali prisotnost Tf v 48 % , prisotnost Td v 31%, prisotnost Pg v 26%, prisotnost Pa v 9% in prisotnost Aa v 7%. Največji procent rezultata 2 (+104 ali več genomskih ekvivalentov) za Aa, Pg, Pi, Tf in Td je bilo najdeno v žepih z globino sondiranja 6 mm, ta procent je padel pri žepih z globino sondiranja 7 mm ali več. Zaključimo lahko, da sta Tannerella forsytia in Treponema denticola najbolj pogosti parodontalni patogeni bakteriji prisotni v parodontalnih žepih sladkornih bolnikov in da vplivata na njihovo metabolno urejenost.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 30372057Uvod: Porphyromonas gingivalis inducira proizvodnjo dušikovega oksida (NO) v različnih celicah, pričakuje pa se tudi sistemsko povišanje NO po kronične oralnem izzivu. Metode: Skupine BALB/c miši so bile oralno okužene z živo P. gingivalis ATCC 33277 ali sterilnim bujonom na začetku ali 2. In 4. dan, z ali brez kasnejše administracije inhibitorja 14000W inducibilne dušikovo oksidne sintetaze (iNOS). Plazma in tkiva, so bila odvzeta živalim na 42 dan preizkusa in analizirana za tumor nekrotizirajoči faktor-α (TNF-α), nitritov in nitratov (NOx) na prisotnost NO v tkivih ter histologijo imunohistokemijo za (iNOS). Rezultati: V ustih ni bilo opaziti znakov gingivitisa, medtem kot so bile v plazmi značilno povišane vrenosti NOx (P = 0.028) in TNF-α (P = 0.079) v živalih okuženih z P. gingivalis v primerjavi s kontrolami. NOx pa se zmanjša, ko je bil uporabljen 1400W. Proizvodnja NO v organih je pokazala podoben trend, z značilnim zvišanjem v jetrih (P = 0.017) in ledvicah (P = 0,027). Sočasno zdravljenje inokuliranih živali z 1400W je povzročil značilno zmanjšanje NO v aorti (P = 0.008) in ledvicah (P = 0.046).S placebom okužene živali in zdravljenje s 1400Wso imeli značilno povišane vrednosti plazemske NOx (P = 0.004) in NO (P = 0,04) v jetrih. NOx v plazmi je znalično koreliral z proizvodnjo NO v pljučih (0,35, P = 0,032) in ledvicah (0.47, P = 0,003). Imunohistokemična analiza je pokazala aktivnost iNOS v mnogih tkivih pri vseh skupinah. Zaključek: Ponavljajoči oralni vnos P. gingivalis inducira sistemsko proizvodnjo NO in NOx pri miših, najverjetneje z aktivacijo iNOS, kot nakazuje odziv na 1400W.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 3055482Ozadje: Vnetje obzobnih tkiv lahko prispeva k sistemske bolezni in stanj. Podobno lahko vplivajo sistemske bolezni na obzobna tkiva. Cilj naše epidemiološke študije je oceniti razširjenost sistemske bolezni in uporabo zdravil pri bolnikih napotenih na parodontalno zdravljenje. Material in metode: pri 252 naključno izbranih bolnikov napotenih na Center za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, smo ocenili pogostnost sistemskih bolezni in jemanje zdravil ter proučili medsebojno povezanost teh dveh parametrov s potrebami za parodontalno zdravljenje bolnikov. Sistemske bolezni so bile razvrščene po Mednarodni klasifikaciji bolezni, zdravila pa so bila razvrščena po nacionalniem Registru zdravil. Potrebe po parodontalnem zdravljenju so bile ocenjene s Skupnostnim indeksom potreb po parodontalnem zdravljenju. Rezultati: Ugotovili smo, da 62 odstotkov bolnikov napotenih na parodontalno zdravljenje navaja prisotnost ene ali več sistemskih bolezni, in da jih 25 odstotkov jemlje zdravila. Tako pojavnost sistemskih bolezni kot uporaba zdravil sta bile višje pri bolnikih z napredovano parodontalno boleznijo, ki zahteva kompleksno parodontalno kirurško zdravljenje. Zaključek: Ker se naše prebivalstvo stara, lahko pričakujemo povečanje prisotnosti sistemskih bolezni in jemanja zdravil. Zato je bistvenega pomena da zobozdravniki (parodontologi), pridobijo od pacientov podrobno medicinsko anamnezo.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 28153305