Predhodne študije na podganjih modelih za nevrodegenerativne spremembe so pokazale motnje na ravni uravnavanja mRNA sinaptotagmina 7 v striatumu.V tej raziskavi smo raziskali izražanje mRNA sinaptotagmina 7 v možganih podgane s kemično sproženimi epileptičnimi napadi z glutamatergičnim agonistom kainsko kislino (10 mg/kg) ali z muskarinskim agonistom pilokarpinom (30 mg/kg) in LiCl (3 mEq/kg) pretretiranih (24 h) podganah, v različnih časovnih točkah po sproženju napadov (30 min-1 dni). Po napadih sproženih s kainatom se je mRNA sinaptotagmina 7 prehodno in enakomerno povečano izražala v dorzalnem in ventralnem striatumu (akumbens) 8h in 12h, ne pa tudi 24h. 24h po sprožitvi epileptičnih napadov se je raven izražanje mRNA sinaptotagmina v različnih predelih možganske skorje povečala v amigdalah, talamičnih jedrih, hipokampusu in v lateralnem septumu. Po napadih sproženih z LiCl/pilokarpinom pa je prišlo do dolgotrajnega povečanja ravni mRNA sinaptotagmina 7 (po 8h, 12h in 24h), vendar le v ventromedialnem striatumu, v nekaterih drugih prej omenjenih možganskih področjih pa se je izražanje sinaptotagmina 7 znižalo pod bazalno raven. Po sistemskem tretiranju z odmerkom 2 mg/ kg muskarinskega agonista skopolamina je bila pri teh živalih epileptična aktivnost manjša ali pa so bili napadi prekinjeni. Pri živalih s prekinjenimi napadi se raven mRNA sinaptotagmina 7 (12h po napadih) ni razlikovala od ravni pri kontrolnih živalih brez napadov, pri živalih z znižano intenziteto napadov pa sta se vzorec in intenziteta izražanja mRNA sinaptotagmina 7 v striatumu približala vzorcu ter intenziteti povzročenima s kainsko kislino. Pri dozi skopolamina 1 mg/kg pa ni prišlo do utišanja napadov, vzorec izražanja je bil takšen kot po napadih povzročenih s pilokarpinom. Kontrolni poskusi so pri tem pokazali, da ekvivaletna odmerka skopolamina, sama po sebi nista imela učinka na izražanje mRNA sinaptotagmina 7. Menimo, da različna časovna poteka in vzorca izražanja mRNA sinaptotagmina kažeta na patofiziološke razlike možganske aktivacije in plastičnnosti 7 na teh dveh modelih s kemično sproženimi epileptičnimi napadi.
COBISS.SI-ID: 2564687
γ -Enolaza je nevrotrofični dejavnik, kispodbuja rast, diferenciacijo, preživetje in regeneracijo nevronov. Njeno aktivnost uravnava cisteinska proteaza katepsin X, ki cepi c-terminalni konec te molekule. Raziskali smo izražanje in kolokalizacijo γ-enolaze in katepsina X v možganih Tg2576 miši, ki izražajo amiloidn iprekurzorski protein. Naši poskusi in situ hibridizacije so pokazali, da sta bili mRNAs za γ-enolazo in katepsin X močno izraženi v okolici amiloidnih leh. Z imunskim barvanjem smo pokazali, da je bil c-terminalni fragment γ-enolaze prisoten v neposredni bližini leh, intaktna γ-enolaza, ki ji pripisujejo nevrotrofično aktivnost, pa je bila izražena v celicah mikroglije v bližini leh. Povečanje γ-enolaze v celicah mikroglije smo potrdili tudi v in vitro poskusih naclični liniji EOC 13.31 po dodajanju amiloida β (Aβ). Primarna microglja ter medij obogaten z γ-enolazo sta preprečila toksičnost Aβ, medij obogaten s c-terminalnim fragmentom pa ni imel omenjenega učinka. Ti rezultati dokazujejo povečano izražanje γ-enolaze v celicah mikroglije v bližini amiloidnih leh te rnjeno nevroprotektivno vlog opri nevrodegenerativnih spremembah, ki jih povzroča Aβ.
COBISS.SI-ID: 3441265
Objava opisuje uporabnost nove netoksične metode za prepoznavo bolezenskih beljakovinskih odlag v možganskih vzorcih taupatij. Metoda obeta tudi možnost uporabe netoksičnega kurkumina za diagnostiko teh bolezni in vivo in ponuja podlago za preverjanje zaviralnih učinkov kurkumina na nastanek bolezensko spremenjene beljakovine tau in vivo.
COBISS.SI-ID: 26809305
Proučevali smo kolateralno brstenje nepoškodovanih nociceptivnih aksonov pri različno starih podganah. Ugotovili smo, da je bilo brstenje nociceptivnih aksonov tako v sosednjo denervirano kožo kot v živčno anastomozo konec s stranjo bolj obsežno pri mladih kot pri starih podganah. V poskusih z navzkrižnimi presadki recipientnih živcev med mladimi in starimi podganami se je izkazalo, da je zmanjšanje kapacitete brstenja pri starih živalih posledica sprememb v denervirani koži in degeneriranih odsekih živcev in ne zmanjšanja kapacitete starih senzoričnih nevronov za rast. Pri tem so pomembne ravni izvenceličnega matriksa.
COBISS.SI-ID: 24118745
Beljakovina kolagen Q, ki acetilholinesterazo pritrdi v živčnomišični stik in tako omogoči njeno kopičenje, se pri podganji hitri mišici EDL izraža v živčno mišičnem stiku, pri počasni mišici soleus pa jo najdemo tudi v zunajploščičnih predelih. S kronično nizko frekvenčno stimulacijo (tonična) mišice posnemamo tip draženja, ki je značilen za živec, ki draži počasno mišico. Hitra mišica je bila poškodovana z miotoksinom in je nato regenerirala pod vplivom živca, ki sicer oživčuje hitro mišico ter nato stimulirana s toničnim električnim draženjem. Ugotovili smo, da po 8 dnevih takega draženja ni pomembnega povečanja izražanja kolegana Q v hitri mišici podgane. Sama hitra mišica razvije polno izražanja kolagena Q šele po 60 dnevih po poškodbi, sicer pa v zunajploščičnem predelu nismo našli pomembnega povečanja po stimulaciji regeneratov hitre mišice. Rezultati kažejo, da ima hitra mišica EDL, v primerjavi s počasno mišico soleus, manjšo sposobnost povečati izražanje kolagena Q, kar je verjetno posledica razlik v matičnih celicah hitre in počasne mišice.
COBISS.SI-ID: 30454745