V tej raziskavi smo preučevali možnost preprečevanja holinergičnega toksičnega sindroma povzročenega z ireverzibilno inhibicijo encima acetilholinesteraze z diizopropilfosfofluoridatom (DFP), z reverzibilnim inhibitorjem tega encima galantaminom, ki se sicer klinično uporablja za zmanjševanje kognitivnih simptomov pri Alzheimerjevi bolezni. Raziskali smo, ali galantamin prepreči hipotermijo, mišične fascikulacije, oralne diskinezije in zavrto lokomocijo, ki se pri poskusnih podganah pojavijo po tretiranju z DFP. Poleg tega smo s histokemičnim barvanjem encimske aktivnosti AChE po Koelleju primerjali učinek in interakcijo obeh antiholinesteraz na inhibicijo AChE,z metodo in situ hibridizacije mRNA gena zgodnjega odgovora c-fos pa tudi učinek in interakcijo obeh snovi pri pospeševanju izražanja tega gena. Rezultati te študije so pokazali, da predhodno tretiranje z galantaminom z delnim zaviranjem AChE učinkovito preprečuje vedenjske simptome zastrupitve z DFP, preprečevanje indukcije gena c-fos z DFP pa nakazuje tudi manjšo verjetnost za nastanek kroničnih nevrodegenerativnih sprememb pri zastrupitvah z ireverzibilnimi inhibitorji AChE.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 30928601V raziskavi smo primerjali občutljivost in specifičnost testov aktivne stoje in nagibne mize ter 24 urnega ambulantnega monitoringa arterijskega tlaka in srčne frekvence za ugotavljanje posturalne tahikardije. Ugotovili smo, da sta pri tem test aktivne stoje in test z nagibno mizo primerljivi metodi in da je 24 urni monitoring arterijskega tlaka in srčne frekvence uporaben za ugotavljanje ortostatske intolerance.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 887468Razvili smo model pridobivanja nevrološkega znanja s pomočjo na argumentih osnovanega strojnega učenja, ki smo ga preverili pri prepoznavanju različnih oblik tremorja rok na 122 bolnikih. Zaključek raziskave je, da je razviti model v pomoč zdravniku pri ločevanju med podobnimi oblikami tremorja roke - med parkinsonskim, esencialnim in mešano obliko tremorja - koristen pa je tudi lahko kot učni pripomoček.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 30199257V zadnjih nekaj desetletjih je bilo pri razvoju elektronskih živčnih protez, ki prihajajo preko večelektrodnih spiralnih objemk selektivno v stik z živčnim sistemom človeka, posvečenih veliko naporov. Cilj raziskave je bil preiskati struktirne lastnosti hladno valjane platinaste folije za izdelavo večelektrodnih živčnih spiralnih objemk. Za dosego tega cilja so bili uporabljeni trakci iz 0.03 mm debele hladno valjane platinaste folije čistosti 99.99 ut. %. V ta namen so bili trakci zmontirani v nosilec vzorcev znotraj peči posebej izdelanega merilnega sistema. Meritve upornosti so bile izvedene z uporabo 4-točkovne merilne tehnike, pri kateri so bili trakci dinamično žareni v argonu v temperaturnem območju med sobno tempreraturo in 900°C. In na koncu je bila mikrostruktura trakcov pripravljenih po standardnih metalografskih tehnikah, preiskana z uporabo optične mikroskopije. Pri meritvah upornosti je bilo opaziti majhne spremembe pri temperaturi približno 280°C. Te spremembe je mogoče pripisati delnemu okrevanju, ki ga povzroči zmanjšanje gostote dislokacij. Pri temperaturah nad 500°C, pa je bilo opaziti znatni padec upornosti, ki je dosegel največjo vrednost pri temperature približno 750°C. Dobljeni rezultati omogočajo poglobljen vpogled v izdelavo platinaste folije uporabne pri nadaljnjem razvoju večelektrodnih stimulacijskih spiralnih objemk. Najpomembnejši zaključek je, da rezultati meritev upornosti podajajo enega od kriterijev za izbiro materiala ter primernih procesov mehanske predelave ter toplotne obdelave folije za izdelavo stimulacijskih elektrod. Na osnovi tovrstnih rezultatov lahko preverimo ali je ustrezno hladno valjana platinasta folija najboljši material za dolgotrajno uporabo pri večelektrodnih spiralnih objemkah za selektivno stimulacijo živcev.
F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov
COBISS.SI-ID: 31031001Motnje v delovanju možganov so velika skupina nevroloških in psihiatričnih bolezni. Skupaj pomenijo največji javnozdravstveni problem v Evropi in zahodnem svetu, saj predstavljajo tretjino vsega bolezenskega bremena družbe. Prispevek podaja ocene stroškov motenj v delovanju možganov za Slovenijo v 2010. Skupni stroški možganskih bolezni v Sloveniji so za leto 2010 ocenjeni na 2.425 milijarde EUR , prilagojenih na pariteto kupne moči (EUR PKM), kar pomeni 7 % bruto domačega proizvoda. Največji delež predstavljajo neposredni zdravstveni stroški (42,3 %), nekoliko manj pa posredni stroški (35,7 %) in neposredni nezdravstveni stroški (22,0 %). V povprečju se je ocenjeni letni strošek na slovenskega bolnika gibal med 178 EUR PKM (glavobol) in 22.045 EUR PKM (živčnomišične bolezni). Povprečni letni strošek na prebivalca Slovenije za vse možganske bolezni je za leto 2010 ocenjen na 1185 EUR PKM in se umešča v sredino izdatkov in stroškov evropskih držav. Neposredni zdravstveni stroški za možganske bolezni predstavljajo 32 % vseh neposrednih zdravstvenih stroškov v Sloveniji. Zaključki prispevka so, da so možganske bolezni najpomembnejši zdravstveni problem tako evropske kot slovenske družbe, pri čemer so ocenjeni stroški glede na uporabljeno metodologijo še vedno konzervativni. Rezultati raziskave so skladni z administrativnimi podatki o splošni porabi denarja za zdravstvo v Evropi in z rezultati drugih raziskav o izdatkih za posamezne možganske bolezni, ter nižji od primerljivih izdatkov v ZDA. Podatki iz tega poročila so lahko v pomoč vsem deležnikom, in sicer tako zdravstvenim službam, zdravstveni politiki, farmacevtski industriji kot bolniškim in nevladnim organizacijam pri premisleku o ustreznosti trenutnih vlaganj v raziskave, zdravstveno in nezdravstveno obravnavo ter izobraževanje o možganskih boleznih.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 745388