Visoka transepitelijska upornost, ki jo zagotavljajo visoko diferencirane površinske celice, je temeljna značilnost normalnega urotelija. Poškodba urotelija povzroči hiter obnovitveni odgovor. V delu smo razvili ex vivo model za študij strukturne in funkcionalne obnove urotelija. Po poškodbi, ki jo izzove hitozan, in se odrazi na bistvenem padcu transepitelijske upornosti, se funkcionalna prepreka prepustnosti vzpostavi prej kot pa dokončna diferenciacija površinskih celic. Prvi se med obnovo vzpostavijo tesni stiki, šele ob koncu obnove pa se oblikuje značilna apikalna površina površinskih urotelijskih celic.
COBISS.SI-ID: 30654169
Za normalno delovanje organizma je pomembno, da so poškodbe urotelijske krvno-urinske pregrade hitro popravljene. Vzpostavili smo in vitro model normoplastnega in hiperplastnega urotelija. Hiperplastni urotelij ima, kljub slabšemu izražanju proteinov medceličnih stikov in diferenciacijsko odvisnih proteinov, višjo transepitelijsko upornost kot normoplastni urotelij. V hiperplastnem urotelju površinske celice ne dosežejo terminalne diferenciacije. To kaže, da je število plasti pomembno z krvno-urinsko bariero. Pokazali smo, da nastanek hiperplastnega urotelija omogoči hitro povrnitev visoke transepitelijske upornosti in s tem permeabilnostne bariere za prehodno obdobje, dokler se v urotelijskih celicah ne dokonča diferenciacija. Študija postavlja tudi temelje za nadaljne proučevanje razvoja in delovanja krvno-urinske bariere.
COBISS.SI-ID: 29338585
V površinskih celicah normalnega urotelija se uroplakini urejajo v urotelijske plake, ki tvorijo fusiformne vezikle in mikrogrebene na apikalni površini. Ker je znano, da se spremembe diferenciacije odražajo v strukturi apikalne površine smo proučili ultrastrukturno lokalizacijo štirih uroplakinov v normalnem in preneoplastnem uroteliju. Preneoplastne spremembe smo inducirali z aplikacijo ciklofosfamida laboratorijskim mišim. V normalno diferenciranih površinskih urotelijskih celicah so uroplakini kolokalizirani v plakih fusiformnih vezikliov in apikalne plazmaleme. V preneoplastnem uroteliju sta prisotni dve vrsti površinskih celic s spremenjeno diferenciacijo. Prve ne izražajo uroplakinov, vsebujejo v citoplazmi le majhne transportne vezikle in imajo na površini prisotne številne mikrovile, so torej slabo diferencirane. V drugih so prisotni majhni urotelijski plaki v nezrelih fusiformnih veziklih in apikalni plazmalemi, na površini pa imajo te delno diferencirane celice vrvičaste mikrogrebene. V članku je prvič na ultrastrukturnem nivoju dokazano, da obstaja le en tip urotelijskih plakov, ki vsi vsebujejo vse štiri uroplakine. V preneoplastnih spremembah je ohranjeno, vendar značilno znižano, izražanje štirih uroplakinov, kar je pogoj za oblikovanje plakiv. Spremenjena diferenciacija pa prepreči zorenje plakov, kar vodi v nastanek nezrelih fusiformnih veziklov in spremenjeno apikalno površino urotelijskih celic.
COBISS.SI-ID: 29577177
Luščenje površinskih celic, ki mu sledi difernciacija izpostavljenih celic, inducira regeneracijo urotelija. V članku je bil ovrednoten hitozan kot potencialni povzročitelj luščenja in kot sprožilec regeneracije in vivo. Po 20 minutni intravezikalni aplikaciji hitozana so se odluščile le površinske celice. Novi tesni stiki so se vzpostavili že po 10 minutah, apikalna plazmelema se je obnovila po 20 minutah in mreža citokeratina 20 se je organizirala po 60 minutah. Študija odpira nov pogled na dinamiko diferenciacije in predstavlja hitozan kot precizno orodje za študij urotelijske regeneracije.
COBISS.SI-ID: 24682457
Apikalna površina urotelija je pokrita z velikimi dvodimnzionalnimi kristali (urotelijskimi plaki), ki jih gradijo 16 nm uroplakinski partikli, ki prispevajo k permeabilnostni barieri in so mesta vezave uropatogenih bakterij. V članku smo pokazali, da se uroplakini v dežnikastih celicah izražajo skupaj z MAL proteinom, pomembnim za apikalno sortiranje membranskih proteinov. Inibicija MAL zniža intenziteto vključevanja uroplakinov v apikalno plazmalemo, ne prepreči pa njihovega apikalnega sortiranja. Utišanje MAL vodi v kopičenje fuziformnih veziklov v citoplazmi, njegovo čezmerno izražanje pa povzroči povečano dinamiko endocitoze in eksocitoze. V fuziformnih veziklh se MAL nahaja ob robu plakov. Iz rezultatov smo zaključili, da (1) MAL ne določa apikalnega sortiranja uroplakinov, (2) težnja k oblikovanju 16 nm partiklov in plakov lahko vodi k apikelnemu usmerjanju, (3) mred oblikovanjem plakov je MAL izrinjen na rob plakov, (4) takšna lokalizacija prispeva k olajšanemu vključevanju fuziformnih veziklov v apikalno plazmalemo.
COBISS.SI-ID: 30079193