Imunski odziv na bakterijo Helicobacter pylori pomembno določa izid okužbe in tudi uspešnost antibiotičnega zdravljenja. Z raziskavo smo ugotavljali razliko med vplivom izolatov H. pylori na dozorevanje dendritičnih celic (DC) in njihovo zmožnost predstavitve antigenov, da bi pojasnili razlike v uspešnosti antibiotičnega zdravljenja pri bolnikih s H. pylori. Zrelost DC smo ocenili z izražanjem molekul MHCII, Toll-like receptorjev, kostimulatornih molekul ter proizvodnjo vnetnih citokinov. Ugotovili smo, da DC stimulirane s sevi H. pylori, izoliranimi iz bolnikov z večkratnim neuspešnim antibiotičnim zdravljenjem, proizvajajo manj HLADR, CD86, TLR2, in vnetnega citokina IL8 ter več regulatornega citokina IL10, v primerjavi s sevi H. pylori izoliranimi iz bolnikov z uspešnim zdravljenjem. Razlike v proizvodnji IL8 med skupinama so odvisne od lipopolisaharida. Ugotovili smo tudi, da inhibitor katepsina X Mab 2F12 zmanjša izločanje IL6, pri tem, da je njegovo izločanje posebej znižano v skupini bolnikov s ponavljajočim neuspešnim antibiotičnim zdravljenjem. S povečanjem zmožnosti antigenskega predstavljanja DC bi lahko pripomogli k večji uspešnosti antibiotičnega zdravljenja.
COBISS.SI-ID: 30736857
Bakterija Neisseria gonorrhoeae je v zadnjem obdobju razvila odpornost proti vsem zdravilom, ki jih uporabljamo za zdravljenje gonoreje. Nove protimikrobne učinkovine so nujne za preprečitev širjenja gonoreje. V raziskavi smo ugotavljali in vitro učinkovitost protimikrobne učinkovine VT12-008911 proti izolatom N. gonorrhoeae z različnimi mehanizmi odpornosti in proti večkratno odpornim izolatom N. gonorrhoeae. Protimikrobna učinkovina VT12-008911 je in vitro bolj učinkovita kot fluorokinolon ciprofloksacin in druge protimikrobne učinkovine, ki so jih v preteklosti priporočali za zdravljenje gonoreje. Rezultati testiranja nakazujejo, da je protimikrobna učinkovina VT12-008911 obetaven kandidat za zdravljenje gonoreje v prihodnosti. Za dokončno potrditev te domneve je potrebno narediti dodatne predklinične in klinične raziskave.
COBISS.SI-ID: 31837401
V raziskavi smo molekularno opredelili nov človeški papilomavirus, HPV-125, ki smo ga osamili iz kožne bradavice zdravega 19-letnega moškega. Virusni genom je dolg 7809 bp in vsebuje 46,4% delež GC nukleotidov. Organizacijo genoma HPV125 je značilna za viruse iz rodu Alfapapilomavirus in vsebuje gene, ki kodirajo pet zgodnjih uravnalnih beljakovin (E6, E7, E1, E2 in E4) in dve pozni kapsidi beljakovini (L1 in L2). Genom vsebuje tudi dve nekodirajoči območji, ki se nahajata med genoma L1 in E6 oz. E2 in L2. HPV125 filogenetsko uvrščamo v rod Alfapapilomavirus, natančneje v vrsto 2; najbolj je soroden genotipoma HPV3 in HPV28. Da bi določili tkivni tropizem in klinični pomen HPV125, smo razvili HPV125 tipsko-značilen kvantitativni PCR v realnem času. S testiranjem reprezentativne zbirke sluzničnih in kožnih benignih in malignih novotvorb povezanih s HPV in lasnih mešičkov (skupaj 601 vzorcev), smo pokazali, da je HPV125 relativno redek HPV-genotip, ki ima kožni tropizem in je etiološko povezan s posameznimi primeri navadnih kožnih bradavic.
COBISS.SI-ID: 28776665
V raziskavi, v katero smo vključili 46 bolnikov s krimsko-kongoško hemoragično mrzlico, ki so bili med leti 2001 in 2007 zdravljeni na Kosovu, smo potrdili značilno povezavo med višjimi koncentracijami virusnega bremena in težjim potekom okužbe. Ugotovili smo, da koncentracije virusnega bremena 10E8 kopij RNA/ml vzorca in višje kažejo na življenjsko nevarno okužbo. Dokazali smo, da so višje koncentracije citokinov IL-10, INF-γ in TNF-α povezane s težjim potekom bolezni, ter, da so koncentracije omenjenih citokinov sorazmerne s koncentracijami virusnega bremena.
COBISS.SI-ID: 27118553
Slovenija je zemljepisno zelo raznolika država z mnogo različnimi habitati ter geološkimi in podnebnimi razlikami na relativno majhnem področju. Zaradi kompleksnega okolja ni presenetljivo, da je mnogo malih sesalcev naravni rezervoar za različne hantaviruse: A. flavicollis (virus Dobrava), A. agrarius (virus Dobrava-Kurkino), M. glareolus (virus Puumala), S. areanus (virus Seewis), M. agrestis, M. arvalis and M. subterraneus (virus Tula). Trije od naštetih virusov, Dobrava, Dobrava-Kurkino in Puumala, povzročajo pri ljudeh hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, ki pa lahko poteka z različno težkimi znaki. Zaradi sprememb v epidemiologiji HMRS smo naredili natančna študijo filogenetske raznolikosti in molekularne epidemiologije patogenih in nepatogenih hantavirusov v Sloveniji. V študiji je bilo zbrano največje število kliničnih in živalskih vzorcev hantavirusov, ki smo jih natančno opredelili s sekveniranjem vseh treh virusnih segmentov. Ugotovili smo več genetskih linij virusov, pri tem, da smo potrdili z večjo genetsko raznolikostjo pri nepatogenih hantavirusih. Za patogene hantaviruse smo dokazali značilno zemljepisno združevanje v posamezne skupine, ki smo jih ugotovili tako v kliničnih kot tudi živalskih vzorcih. S študijo smo dokazali več zemljepisnih in ekoloških faktorjev, ki lahko vplivajo na nastanek endemičnih področij.
COBISS.SI-ID: 31054553