Članek prikazuje nov pristop k avtomatski segmentaciji možganov. Dosedanje metode so za segmentacijo uporabljale informacijo iz »standardnih možganov«, tako imenovane »priorje«, temelječe na lokaciji vokslov v standardnem prostoru. Pri anomalijah ali boleznih možganov take metode pogosto odpovedo. Naš pristop je bil ustvariti »priorje« temelječe na izračunih verjetnosti pripadnosti konkretnega voksla možganskisivini ali belini iz podatkov sosednjih vokslov, kar daje posameznemu vokslu značilen statistični podpis. S tem se izognemo tudi motnjam in artefaktom, ki pa sicer bistverno vplivajo na generiranje priorjev iz predlog, ustvarjenih iz populacijskih podatkov. Najpogostejši artefakti, ki imajo velik vpliv na stare metode, na našo metodo pa ne vplivajo so senčenje, distorzije in premiki. Uspešnost naše metode smo primerjali z drugimi na enakih podatkih, dostopnih iz profesionalnih baz, dostopnih na medmrežju. Nadaje smo preverili, ali metoda deluje tudi v kombinaciji z drugimi programskimi opremami kot je npr. FSL (Oxford) in izkazalo se je, da je identifikacija posameznih tkiv boljša tudi v teh primerih. Programska oprema, ki smo jo razvili, je prosto dosptopna kot del programskega paketa AFNI http://afni.nimh.nih.gov.
COBISS.SI-ID: 28180185
Diabetes tipa 2 je rizični faktor za razvoj ateroskleroze in s tem koronarne arterijske bolezni, pri kateri je vnetje pomemben dejavnik razvoja ateroskleroze. Mastociti so pomembne vnetne celice pri tem procesu, ki privzemajo LDL, zato smo želeli ugotoviti, kakšna je njihova vloga pri bolnikih z diabetesom tipa 2 in povišanim arterijskim tlakom. Patohistološki podatki so pokazali, da je pri teh bolnikih endotelij poškodovan, v ateromu pa so prisotni depoziti fibrina in IgG, število mastocitov pa je zmanjšano. Povečano je število mononuklearnih celic, medtem ko so vidne poškodbe mastocitov ki se kažejo kot vakuolizacija citoplazme in piknotična jedra. Iz tega lahko sklepamo, da so poškodbe mastocitov povezane z napredovanim ventjem in razvojem aterosklerotičnih leh.
COBISS.SI-ID: 28607705
Osnovna patofiziološka dogajanja prizadenejo osrednje živčevje pri bolnikih z Huntingtonovo boleznijo že veliko prej kot se izrazijo tipični motorični znaki bolezni. V študiji nas je zanimalo dogajanje v odseku avtonomnega živčevja. V ta namen smo merili lasersko dopplerske pretoke v kožni mikrocirkulaciji, variabilnost srčnega ritma, sistolični in diastolični tlak pred in med ohladitvijo roke s potopitvijo v vodno kopel s temperaturo 15 st. C. na skupini presimptomatskih bolnikov in na skupini bolnikov z že izraženimi motoričnimi znaki. Izmerili smo večje zmanjšanje kožnega pretoka na hlad pri presimptomatskih bolnikih. Poleg tega so presimptomatski bolniki kazali večjo aktivnost simpatičnega živčevja glede na kazalce variabilnosti srčnega ritma. Rezultati so skladni s domnevo o spremenjeni avtonomni aktivnosti pri opazovanih bolnikih. Prav tako podpirajo hipotezo o disfunkciji vegetativnih nadzornih središč višjega reda.
COBISS.SI-ID: 29012185