Avtorji so razvili metodo in računalniško orodje za snovanje tehničnih sistemov (izdelkov). Temelji na veriženju fizikalnih zakonov (FZ) in komplementarnih osnovnih shem (OS). Računalniško orodje avtomatsko generira verige FZ in OS. V raziskavi avtorji primerjajo koncepte izdelkov, ki jih je generirala kontrolna skupina (uporablja funkcijsko strukturo in morfološko matriko) ter eksperimentalno skupino, ki za izhodišče uporablja generirane verige FZ in OS. Eksperimentalna skupina je zasnovala večje število med seboj različnih konceptov in razlika je statistično značilna. Različnost zasnov pomeni večjo verjetnost za zasnovo potencialno inovativnih izdelkov.
COBISS.SI-ID: 12446235
Tema prispevka je uporaba abrazivnega toka (AFM) pri poliranju vstavkov za orodje za brizganje zobnikov. Polirana površina na bokih plastičnih zobnikov izboljša geometrijsko stabilnost in podaljša življenjsko dobo. To je bilo potrjeno na preizkuševališču za testiranje življenjske dobe zobnikov. Preizkus je pokazal, da je metoda učinkovita alternativa za ročno poliranje. Poleg izrazitega prihranka stroškov in časa AFM zagotavlja konstantno kvaliteto površine – le ta se je izboljšala od Ra=0.68 μm na R a=0.08 μm v 120 sekundah. Pri tem geometrija zobnega profila ni bila poškodovana. Prvič mora biti poliranje izvedeno z dodatno skrbnostjo zaradi individualno izdelanih vložkov za orodje. Parametri obdelave so odvisni od vrste stroja, polirne paste in od geometrije dela. Računalniško podprta analiza abrazivnega toka in eksperiment sta pripomogla k določitvi optimalnih parametrov obdelave. Prispevek podaja podatke o delovnih parametrih in podrobno poroča o kvaliteti obdelane površine. Na osnovi boljšega razumevanja procesa je bil postavljen model za napovedovanje kvalitete površine in debelino odstranjenega materiala. V posebnih primerih uporabe je dosežena visoka stopnja točnosti in zanesljivosti napovedi. Uporaba plastičnih zobnikov je v različnih aplikacijah široko uporabljena. Zato je predstavljena izboljšava procesa pomembna inovacija za orodjarje.
COBISS.SI-ID: 13241883
V delu predstavljamo osnove drevesne (treecode - TC) metode, njene prednosti in slabosti ter uporaba v laboratorijskih in fuzijskih plazmah. Posebna pozornost je bila namenjena izdelavi majhnega, vendar učinkovitega programa za simulacije s PIC metodo, s namenom pridobitve večjega števila simulacijskih rezultatov, kot je možno z ostalimi trenutno dosegljivimi programi. Rezultate smo primerjali s rezultati, pridoblljenimi z ostalimi metodami in programskimi paketi. Namen izdelave programa je njegova uporaba v raziskavah interakcije plazma-stena v laboratorijskih, tehnološko usmerjenih in fuzijskih plazmah.
COBISS.SI-ID: 12612379
Meja plazma-plašč je potrjeno površina, na kateri smerna ionska hitrost proti steni doseže ionsko zvočno hitrost (ti. "sonic point" ali "točko Mach-1"). Podati to izjavo kvantitativno je kompleksna naloga, ki je bila rešen v zadovoljivi meri samo za nizke temperature plazme, kjer je temperatura ionov zanemarljiva glede na temperaturno porazdelitev elektronov (tj. "hladno-ionske" plazme). V tem prispevku poskušamo rešiti ta problem za "toplo-ionskie" plazme, v katerem je temperatura ionov poljubno visoka. Predlagana metoda je popolnoma primerena za fuzijsko-relevantne plazme.
COBISS.SI-ID: 12638491
Članek opisuje sistematičen pristop in metodološko razvit preskriptivni model procesa iskanja priložnosti za nove izdelke, ki je bil uporabljen za prepoznavanja delovnih procesov primernih za določeno stopnjo avtomatizacije v gradbeništvu. V razvojnem procesu je bila v začetnem delu uporabljena metoda SETZ (Socialni, Ekonomski, Tehnološki in Zakonodajni dejavnik), ki je bila razvita v Laboratoriju LECAD. Akademsko-industrijska razvojna ekipa (Laboratorij LECAD in NIKO d.o.o., Železniki) je uporabila opisan sistematični pristop s katerim je bilo prepoznano, da na trgu obstaja potreba po avtomatizaciji oziroma delni avtomatizaciji nanašanja ibitola. Omenjena razvojna ekipa je razvila tudi stroj za nanašanje ibitola. Izvedeni so bili testi delnih prototipov ter testi funkcionalnosti in ekonomičnosti končnega fizičnega prototipa. Razvidno je, da se produktivnost delno avtomatiziranega procesa poveča do 3 – krat v primerjavi z ročnim procesom. Delno avtomatiziran proces ima bistveno prednost tudi v zmanjšanju enakih in ponavljajočih gibanjih delavca in s tem zmanjšanju delovnih poškodb.
COBISS.SI-ID: 13278747