BiMeo je rehabilitacijski sistem namenjen pacientom pri rehabilitaciji po različnih boleznih in poškodbah gibalnega sistema. Pacienti lahko sami brez prisotnosti terapevta s pomočjo zdravega uda izvajajo rehabilitacijo obolelega oz. poškodovanega uda. BiMeo omogoča koncept vadbe, kjer je "pacient sam svoj terapevt", na način, da izkorišča preostale motorične sposobnosti za vadbo manj prizadetih okončin. BiMeo je inovacija v svetovnem merilu, kar potrjuje tudi poizvedbeno poročilo mednarodne patentne prijave, ki je pozitivno tako glede inovativnosti kot tudi patentabilnosti. Poslovno idejo nameravamo razvijati v okviru spin-off podjetja Kinestica, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 2012. Uspešno je bil izveden prenos intelektualne lastnine z Univerze v Ljubljani na podjetje. Podpisana je bila pogodba o odkupu intelektualne lastnine, slovenskega patenta in mednarodne PCT patentne prijave. Vložene so bile patentne prijave v ZDA, na Japonskem, Kitajskem ter skupen evropski patent. Za sistem BiMeo so bile v preteklem letu podeljane nagrade in priznanja: - Priznanje za najbolj inovativen projekt na mednarodni konferenci za prenos tehnologij (5th ITTC). - Izbor za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani - Rektorjeva nagrada za leto 2012 (drugo mesto). - Četrta najbolje ocenjena inovacija izmed 120 na Slovenskm forumu inovacij na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. - Izbor za pilotni projekt razpisa FIDES, ki ga je organizirala TIA.
F.06 Razvoj novega izdelka
Haptična tehnologija izkorišča občutek uporabnika za dotik in omogoča podajanje kinestetičnih in otipnih informacij uporabniku z uporabo sile, vibracij in gibanja. To omogoča uporabniku, da čuti in manipulira objekte, ki so bodisi računalniško generirani v navidezni resničnosti ali dejansko obstajajo in jih uporabnik manipulira s pomočjo teleoperacije. Knjiga celovito obravnava teoretično ozadje haptične interakcije. Haptičnost je pogosto povezana z navideznimi okolji. Knjiga zato na začetku podaja kratek pregled področja navidezne resničnosti, čemur sledi uvod v haptično interakcijo. Da bi v celoti izkoristili občutek uporabnika za dotik, je potrebno razumeti najpomembnejše vidike človekovega zaznavanja taktilnih in kinestetičnih veličin. Človekove sposobnosti zaznavanja in manipulacije vplivajo tudi na načrtovanje haptičnimi prikazovalnikov. Zaznavanje in prikazovanje dotika sta dva izmed najpomembnejših vidikov haptične interakcije. Predstavljeni so različni pristopi vodenja haptičnih robotov in analiza stabilnosti haptične interakcije. Pojem haptične interakcije je razširjen na teleoperacijske sisteme, ki omogočajo tudi telemanipulacijo na mikro in nano nivoju. Knjiga je namenjena študentom in predavateljem robotskih predmetov, kjer je glavni poudarek na interakciji človek-robot, navidezni resničnosti in teleoperaciji. Raziskovalci, ki delajo na omenjenih področjih, bodo imeli koristi od celovitega pregleda tematik povezanih z interakcijo med človekom in robotom.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 9601620Vpeljava naprednega zaprtozančnega vodenja polnjenja diastatov z ustreznim oljem je podjetju ETA Cerkno prinesla znatno zniževanje stroškov proizvodnega procesa. Sistem je zmanjšal število slabo napolnjenih diastatov, znižal stroške zaradi zmožnosti krajšanja kovinskih cevk čutila in omogočil prenos polnjenja iz zelo počasne ročne metode (potreben čas polnjenja: 2 dni) na avtomatsko metodo polnjenja (potreben čas polnjenja: 100 s). Podjetje je v letu 2012 na račun vpeljave sistema znižalo proizvodne stroške za 150.000,00 €.
F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov
V letu 2012 je Laboratorij za robotiko skupaj s študenti vodil organizacijo robotske delavnice “DIR2012”. Še enkrat več so Dnevi industrijske robotike predstavljali tradicionalno vsakoletno srečanje med robotskimi proizvajalci Yaskawa, ABB, Fanuc, Kuka, Stäubli (Domel), Epson(DAX), FDS in študenti UL in UM. Delavnica je obsegala predavanja: Uvod v robotiko, Varnost pri delu z industrijskimi roboti, Uvajanje robotov v Uniorju, Uporaba robotov v Hella Saturnus, kot tudi novost Robot Challenge. To je bilo celotedensko tekmovanje v offline programiranju robotov. Udeleženci delavnice in obiskovalci so se lahko pobliže seznanili z naslednjimi aplikacijami: Kinect in industrijski robot, Peka palačink z dvema robotoma, Paletizacija – končno pakiranje steklenic v mlekarski industriji, 3D kopiranje – skeniranje z lasersko triangulacijo, oblikovanje, robotsko rezkanje, Sestavljanje sestavljanke s super hitrim delta robotom in strojnim vidom, Namizni hokej – dva robota igrata namizni hokej, Met žogice z robotom v koš, 2D vodenje žoge s paralelnim robotom, Nao – humanoidni robot v akciji. Ves pisni material delavnice je bil tudi tokrat zbran v posebni izdaji revije Avtomatika, št. 109, 2012.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)