Računsko modeliranje funkcij vizualnega sistema primatov ponuja potencialno zelo relevanten vpogled v nekatere izzive, s katerimi je soočen računalniški vid, kot na primer razpoznavanje in kategorizacija objektov, detekcija gibanja, razpoznavanje aktivnosti, ali pa navigacija ter manipulacija objektov na podlagi vida. Članek ponuja pregled nekaterih funkcionalnih konceptov in struktur, za katere menimo, da tvorijo osnovo, na kateri deluje vizualni sistem primatov, ter poskuša izluščiti biološke principe, ki bi lahko pomagali pri nadaljnjem razvoju računalniškega vida. Članek je zastavljen na način, ki je blizu raziskovalcem s področja računalniškega vida, in predstavlja funkcionalna načela hierarhij procesiranja, ki so prisotna v vizualnem sistemu primatov, s čimer sledi najnovejšim odkritjem na področju nevrofiziologije. Za hierarhično procesiranje v vizualnem sistemu primatov je značilno zaporedje številnih nivojev procesiranja, ki predstavljajo globoko hierarhijo, kar je v velikem nasprotju s ploskimi arhitekturami, ki so pretežno uporabljane v računalniškem vidu. Funkcionalni opis globokih hierarhij, ki obstajajo v vizualnem sistemu primatov, naj bi omogočil prenos idej v načrtovanje metod računalniškega vida, s tem pa prispeval k produktivnemu sodelovanju med raziskavami na področju biologije in računalniškega vida.
COBISS.SI-ID: 10445908
Predlagali smo novo metodo za sprotno ocenjevanje diskriminativnih modelov za klasifikacijo. Metoda ocenjuje porazdelitve razredov s toka podatkov in jih modelira z mešanico Gaussov (GMM). Rekonstrukcijske posodobitve izračunavamo s pomočjo pred kratkim predstavljene metode oKDE. Število komponent ohranjamo nizko preko kompresije porazdelitev. V ta namen smo predlagali novo kriterijsko funkcijo, ki meri stopnjo izgube diskriminacije med kompresijo in preprečuje kompresije, ki vodijo k nižji diskriminaciji. Metoda tako neodvisno posodablja vsak razred posebej, med kompresijo pa razredi sodelujejo pri ohranjanju diskriminativne informacije. Predlagano metodo imenujemo sprotni diskriminativni ocenjevalec z jedri (odKDE). Izvedli smo primerjavo med odKDE, oKDE, paketnimi in sprotnimi metodami podpornih vektorjev in paketnimi ocenjevalci porazdelitev z jedri. Rezultati kažejo, da odKDE dosega ali presega natančnost paketnih metod, hkrati pa nudi sprotno posodabljanje z velikimi podatkovnimi zbirkami in dosega nižjo kompleksnost kot oKDE.
COBISS.SI-ID: 9907284
V članku opisujemo metodo barvne redukcije na podlagi glasovanja SWT za detekcijo teksta v slikah naravnih scen. Za razliko od ostalih metod detekcije teksta, ki tipično analizirajo bodisi strukturo bodisi barvo teksta, predlagana metoda temelji na integraciji obeh, saj postopek detekciji teksta prilagojene barvne redukcije nadzoruje z dodatno strukturno informacijo SWT. Metoda slikovne elemente SWT preslika v barvni prostor, kjer glasujejo v prid barvam, ki jim pripadajo. Barve, ki v postopku glasovanja dobijo dovolj visoko število glasov, po vsej verjetnosti ustrezajo barvam teksta v sliki in so zato v nadaljnjih korakih postopka mean-shift blokirane. Literatura se s problemom določanja smeri SWT eksplicitno ne ukvarja, zato v članku predlagamo tudi adaptivno metodo za določanje pravilne smeri SWT. Za evalvacijo metode barvne redukcije na podlagi glasovanja SWT in metode določanja smeri SWT smo uporabili zbirko binarno anotiranih slik teksta v naravnih scenah CVL OCR DB. V primerjavi z ostalimi primerljivimi metodami, metoda barvne redukcije na podlagi glasovanja SWT dosega višjo stopnjo detekcije.
COBISS.SI-ID: 9854292
Radarji Mode-S so sposobni zajemati velik nabor podatkov z letal, med katerimi so tudi meteorološke meritve. V članku analiziramo meteorološke podatke zajete z radarjem Mode-S in jih primerjamo z meritvami radijskih sond. Meritve temperature, smeri in jakosti vetra zajete s pomočjo radarjev Mode-S so dovolj zanesljive za uporabo v različne namene. Projekt Aircraft Meteorological Data Relay (AMDAR) zbira podobne meritve, a le peščica letalskih prevoznikov sodeluje v tem projektu. Kljub temu so njihovi podatki zelo uporabni, ker zagotavljajo podatke na področjih, kjer ni radarske pokritosti. Na primer, nad oceani. Pri zajemu meritev z radarji ni mehanizma, ki bi letala obveščal o pokvarjenih ali slabo umerjenih senzorjih. Zato se dogaja, da letala pošiljajo napačne meritve. Ker pa je količina podatkov velika, lahko izločimo sumljive meritve. Za glajenje in avtomatsko izločanje napačnih meritev smo izbrali Kalmanov filter. Majhne napake odpravimo z glajenjem, za velike napake pa smo razvili metodo, ki jih s pomočjo Kalmanovega filtra najde in avtomatsko izloči. Dobljene rezultate smo primerjali z modelskimi meteorološkimi napovedmi, ki jih izdeluje Agencija republike Slovenije za okolje. Rezultati kažejo presentljivo majhne razlike. Edini problem je v tem, da s pomočjo letal lahko zbiramo meritve le tam, kjer letala letajo. Zato se pojavljajo luknje v podatkih, kjer letal ni. Z radijskimi sondami tega problema nimamo in dobimo podatke za vse višine. Po drugi strani pa imamo meritve z letal na voljo ves dan medtem, ko se sondo spušča v zrak le enkrat ali dvakrat na dan. Z našimi metodami smo pokazali, da so podatki zbrani z letal s pomočjo radarjev Mode-S lahko zelo dober nadomestek za tabelo višinskih vetrov, ki jo kot napoved za letalstvo redno izdaja Agencija republike Slovenije za okolje. Druge možnosti uporabe so zelo raznovrstne. Lahko bi jih pošiljali v AMDAR, ali pa kar neposredno v modele za napovedovanje vremena kot dragocen vir svežih in rednih meritev višjih plasti ozračja.
COBISS.SI-ID: 10338900
V članku predstavimo kvantitativno študijo gledanosti javnih zaslonov z uporabo računalniškega vida. Razvili smo digitalni zaslon z vgrajeno kamero, ki z uporabo algoritmov računalniškega vida omogoča zajem različnih metrik gledanosti. Med časovnimi metrikami opredelimo in zajamemo čas prisotnosti, čas kontaktne možnosti in čas pozornosti. Sistem določi tudi demografske značilnice uporabnika kot sta spol in starostna skupina. Sistem je bil preizkušen v realnem okolju – butični trgovini v središču Ljubljane. Zajeti so bili podatki gledanosti 1294 oseb, katere smo tudi ročno preverili in analizirali. Analiza pokaže, da je 35% vseh oseb zaslonu namenilo direktno pozornost, s povprečnim časom pozornosti 0,7s. Čas pozornosti je bil večji pri moških opazovalcih (1,2s) kot ženskah (0,4s). Primerjava starostnih skupin pokaže da so otroci (1-14 let) najbolj dovzetni za javne digitalne zaslone. Študijo zaključimo z analizo predvajane vsebine, ki pokaže da je povprečni čas pozornosti pri dinamični vsebini (0,9s) značilno večji kot pri statični vsebini (0,6s).
COBISS.SI-ID: 9659732