Na volneno (WO) in poliestrno (PES) tkanino ter tkanino iz mešanice WO/PES je bila nanesena dvostopenjska apretura, pri čemer je bil uporabljen impregnirni postopek za nanos anorganskega-organskega hibridnega sol-gel prekurzorja (RB), ki je na površini vlaken oblikoval funkcionalno silicijevo matrico, v katero so bili in-situ sintetizirani delci AgCl z uporabo 0,10 in 0,50 mM AgNO3 in NaCl. Določena je bila koncentracija Ag na vlaknih in njihova protimikrobna aktivnost. Iz rezultatov je bilo razvidno, da je bila največja koncentracija Ag dobljena na WO, sledi WO/PES in najnižja na PES. Protimikrobna aktivnost apretiranih tkanin ni bila odvisna le od količine adsorbiranih Ag delcev, temveč tudi od lastnosti vzorcev. Medtem ko je bila biocidna aktivnost Ag dosežena na vzorcih PES pri koncentraciji nižji od 10 mg/kg, pa 34-krat višja koncentracija Ag na vzorcih WO ni zagotovila niti biostatične aktivnosti zaradi kemijskega vezanja Ag na tiolne skupine volne. Prisotnost volnenih vlaken v vzorcu WO/PES je zmanjšala protimikrobno aktivnost mešanice v primerjavi z vzorcem PES. Biocidna koncentracija Ag delcev na vzorcih WO in WO/PES je bila dosežena šele pri njihovi obdelavi z 0,5 mM AgNO3.
COBISS.SI-ID: 2896752
V pričujoči študiji je bila raziskana izvedljivost celovite encimske eno-kopelne predobdelave bombažne tkanine pri nizki temperaturi. Bombažna tkanina je bila encimsko razškrobljena, izkuhana in beljena z mešanico encimov amilaz, pektinaz in glukoza oksidaz. Encimi, ki razgrajujejo škrob, so hidrolizirali škrobilno sredstvo v glukozo. Encimi glukoza oksidaze so katalizirali oksidacijo β-D-glukoze v D-glukono-δ-lakton in simultano proizvajali vodikov peroksid. Razškrobljenje in pridobivanje vodikovega peroksida je potekalo eno uro pri temperaturi 50 °C v rahlo kislem pH mediju. Pri beljenju je bil vodikov peroksid pretvorjen v perocetno kislino z dodanim aktivatorjem beljenja tetraacetiletilendiaminom (TAED). Beljenje je potekalo pri 50 °C in v nevtralnem pH, kjer je perocetna kislina najbolj učinkovita. Encimi pektinaze so bili dodani v predobdelovalno kopel, da bi z vlaken odstranili pektine in izboljšali njihovo omočljivost. Na obdelanih vzorcih so bile izmerjene vrednosti beline, omočljivost, stopnja polimerizacije in trdnost ob maksimalni obremenitvi. Odpadnim obdelovalnim kopelim so bile izmerjene vrednosti celotnega organskega ogljika, pH in biorazgradljivost. Dokazano je bilo, da se vodikov peroksid lahko encimsko proizvede preko škrobilnega sredstva in se pretvori s TAED v perocetno kislino za beljenje bombažne tkanine. Ob nizki porabi vode in energije se pridobijo bombažne tkanine s srednjo stopnjo beline WI=51 in dobro omočljivostjo.
COBISS.SI-ID: 2776432
Namen raziskave je bil vpeljati nov brezformaldehidni anorganski-organski hibridni sol-gel ognjevarni prekurzor (SiOP), ki vključuje fosfor, dušik in silicij, ter njegove funkcionalne lastnosti primerjati z lastnostmi organofosfonata (OP), ki predstavlja konvencionalno formaldehidno organsko ognjevarno sredstvo. Obe sredstvi sta bili naneseni na 100% bombažno (CO) tkanino po impregnirnem postopku pri ustreznih pogojih z uporabo različnih koncentracij. Prisotnost apreturnih filmov SiOP in OP je bila potrjena s SEM, EDS in FTIR. Iz rezultatov vertikalnega testa gorenja in analize TG je razvidno, da prisotnost apreturnega filma SiOP spremeni potek termične degradacije CO tkanine, kar ima za posledico povečanje termo-oksidativne stabilnosti celuloznih vlaken. Slednja je naraščala z naraščanjem nanosa suhe snovi. Pri primerljivem nanosu suhe snovi je sredstvo OP zagotovilo bistveno večjo ognjevarnost in termo-oksidativno stabilnost kot sredstvo SiOP. Iz teh rezultatov sledi, da prekurzor SiOP ne more predstavljati učinkovite alternative za sredstvo OP pri ognjevarni zaščiti CO tkanine.
COBISS.SI-ID: 2918512
Namen raziskave je bil preučiti vpliv materiala, strukture pletiva in parametrov procesa relaksacije na dolžino zanke. Pri tem je bil pomemben cilj raziskave raziskati razlike v dolžini zanke levo-desnih votkovnih pletiv, izdelanih iz različnih tipov prej z dodanim elastanom in brez elastana. Pri obeh skupinah pletiv, z elastanom in brez, na dolžino zanke v največji meri vplivata gostota pletiva in proces relaksacije. Dolžina zanke se v procesu konsolidacije zmanjšuje, vendar so spremembe dolžine majhne. Dodatek elastana bistveno ne vpliva na dolžino zanke. Poznavanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na dolžino zanke je vitalnega pomena pri načrtovanju porabe preje, doseganju udobja, kakovosti, uporabnih in estetskih lastnosti pletiv, izdelanih iz prej z elastanom.
COBISS.SI-ID: 2754928
V raziskavi je bil razvit nov dvostopenjski postopek površinske modifikacije celuloznih vlaken z namenom oblikovati ''lotosov efekt'' na celuloznih vlaknih. V prvi stopnji je bila izvedena obdelava površine z nizkotlačno plazmo vodne pare, ki ji je sledil nanos vodo- in oljeodbojnega organskega-anorganskega hibridnega prekurzorja fluoroalkil-funkcionalnega siloksana (FAS). Oblikovanje ''lotosovega efekta'' je bilo potrjeno z meritvami stičnih kotov vode (154°) in n-heksadekana (140°) ter z meritvami kota zdrsa vode (7°), kar je značilno za superhidrofobne, oleofobne in samočistilne lastnosti modificiranih vlaken. Iz rezultatov je bilo razvidno, da je predobdelava s plazmo hkrati povečala polarnost, hrapavost in specifično površino vlaken. Nanos apreture FAS po plazemski obdelavi je nekoliko povečal hrapavost ob hkratnem zmanjšanju specifične površine, kar je vplivalo na bistveno preoblikovanje arhitekture površine. Ti rezultati nakazujejo, da na oblikovanje ''lotosovega efekta'' bolj kot površinska hrapavost vpliva površinska arhitektura. Plazemska predobdelava je vplivala na povečanje koncentracije nanesenega filma FAS, kar je imelo za posledico povečanje odbojnosti pred in po večkratnem pranju vlaken v primerjavi z vlakni apretiranimi s FAS, ki niso bili plazemsko predobdelani.
COBISS.SI-ID: 2799984