Notranja oksidacija (NO) Ag VC kompozitov, ki so vsebovali 5 vol.% karbidov je bila izvedena pri treh temperaturah oksidacije (350, 400, 600 °C). Dva mehanizma NO sta bila opažena zaradi tvorbe dvojnih oksidov z relativno nizkima temperaturama. Pri temperaturah pod spodnjo točko evtektika insitu oziroma brezdifuzijska NO je bila opažena preko nastanka in rasti oksidnih plasti okoli začetnega karbida. Pri temperaturah nad točko evtektika se NO rezultira kot formacija točk tekočega oksida, katerih rast velikosti in razvoj vodi v mrežo oksidov znotraj kovinske matrice. Kinetika je potrdila prisotnost dveh različnih mehanizmov.
COBISS.SI-ID: 14376214
V okviru raziskovalnega dela so bili z metodo hitrega strjevanja na rotirajočem valju izdelani trakovi zlitin CuCr z 2,27 in 4,2 at.% Cr. Z namenom ugotovitve maksimalne dosežene popolne topnosti kroma v bakrovi matrici in v izogib vplivu kromovih delcev na študij kinetike in sekvence mikrostrukturnih sprememb so bili trakovi najprej analizirani z elektronsko mikroskopijo. Nadaljnji študij mikrostrukturnih transformacij je bil izveden le na vzorcih z 2,27 at.% Cr, pri katerih je bila dosežena popolna topnost kroma v bakrovi matrici. Doseženo prenasičenje bakrove matrice je namreč omogočalo znatno izločanje kromovih delcev. Za študij mikrostrukturnih sprememb med segrevanjem je bila uporabljena ˝in situ˝ metoda meritev električne upornosti. Po določitvi karakterističnih temperatur smo vzorce hitro ohladili in preiskali z vrstično (SEM)in transmisijsko (TEM) elektronsko mikroskopijo. Za študij sprememb kemijske sestave površine trakov med segrevanjem v visokem vakuumu in temperaturnem intervalu med 400 in 700°C smo uporabili zelo občutljivo rentgensko spektroskopijo (XPS). Rezultati kažejo hitro izločanje kroma na površino, ki se prične pri 400° C in je povezano s spremembo mikrostrukture ter električne upornosti. Izločanje je hitrejše pri visokih temperaturah se lahko opiše s paraboličnim zakonom. Rezultati meritev električne upornosti pri različnih hitrostih segrevanja so bili analizirani z metodo Ozawa. Izračunana aktivacijska energija za izločanje kroma znaša 196 ± 10 kJ/mol.
COBISS.SI-ID: 26708263
V delu so preiskane faze v Al-kotu faznega diagrama Al-Mn-Be tako v litem kot toplotno obdelanem stanju. Metalografske raziskave, rentgenska difrakcija, vrstična elektronska mikroskopija in energijsko disperzijska spektroskopija, so bile uporabljene za opredelitev faz. Vsebnost berilija v fazah je bila natančno opredeljena s pomočjo Augerjeve elektronske spektroskopije. Rezultati so pokazali, da se v fazi Al6Mn Be ne topi, medtem ko λ-Al4Mn topi do 7 at. % Be. Povprečna sestava faze T, ki je običajno označena kot Al15Mn3Be2, je bila 72 at. % Al, 19 at. % Mn , in 9 at. % Be. Faza z nominalno sestavo Be4AlMn vsebuje več Al kot Mn. Atomsko razmerje Al:Mn je bilo med 1,3 : 1 in 2 : 1. Heksagonalna z Be-bogata faza ne topi ne Al ali Mn. Ikozaedrična kvazikristalna (IQC) faza vsebuje do 45 mas. % Be. Sestave faze T, λ-Al4Mn, IQC in Be4AlMn se lahko razlikujejo, vendar pa je razmerje ( Al + Be ) : Mn ostalo nespremenjeno, in je bilo blizu ali štiri oziroma šest, kar kaže na zamenjavo Al atomov z atomi Be v teh fazah.
COBISS.SI-ID: 16956694
V tem delu je predstavljen rezultat kinetike transformacije avstenita v toplotno odpornem nerjavnem jeklu (SISI 310S) z 2,27 m. % Si. Prikazani so rezultati mikrostrukturne in fraktografske analize, ter rezultati merjenja trdot po izotermnem žarjenju v temperaturnem območju od 600 do 900 °C pri različnih časih (od 1 h do 956 h). Ugotovljeno je bilo, da je mikrostruktura po izotermnem žarjenju sestavljena iz avstenita, karbidov (M23C6) in faze s. Število izločkov faze s se z daljšanjem časa žarjenja povečuje. Pri jeklu, ki je bilo žarjeno dalj časa smo opazili pomembno ogrobljanje izločkov, velik delež izločkov faze s pa je v obliki verig in mrež sestavljenih iz ploščic. Izločki so opaženi tako na mejah kristalnih zrn kot tudi znotraj avstentnih zrn. Izločanje faze s poteka po dveh mehanizmih: transformacija g ® Cr23C6 ® s in transformacija g ® a´ ® s. Pri žarjenju pri 600 °C se trdota začne povečevati po 48 urah. Pri žarjenju v temperaturnem področju med 700 in 900 °C pa se trdota povečuje po žarjenju daljšem od 8 ur. Naklon krivulje trdote je posledica sprememb v mikrostrukturi. Prelomna površina ima obliko interkristalnega krhkega loma. Relativno velike jamice so posledica izločkov, ki nastanejo po daljšem času žarjenja.
COBISS.SI-ID: 26633511
V kotnih zvarih iz avstenitnega nerjavnega jekla 18Cr9Ni7Mn so bile ugotovljene vzdolžne razpoke, ki eksistirajo na liniji zraščenja kristalov dveh strjevalnih front na sredini zvara. Na kristalnih mejah so ugotovljeni oksidni in karbidni filmi. Vroče razpoke so posledica kombiniranega delovanja široke špranje med pločevinami in zaradi tega nastalih visokih nateznih napetosti med ohlajanjem, proste korenske površine zvara v široki špranji ter interkristalnih oksidnih filmov v zvaru. Ker se pred varjenjem atmosfersko korodirane in s kisikovo plazmo rezane površine osnovnega materiala ne brusijo, v zvarno kopel preidejo pretaljeni površinski oksidi. V interkristalnih oksidnih filmih ugotovljena povečana vsebnost Cr je posledica oksidacije Cr v dodajnem materialu.
COBISS.SI-ID: 1278303