V članku je predstavljena primerjava različnih postopkov čiščenja močno onesnažene deponijske izcedne vode, ki zaradi strupenosti in slabe razgradljivosti ni primerna za neposredno biološko čiščenje. S postopki prepihovanja z zrakom, adsorpcije na aktivno oglje in zeolit klinoptilolit in Fentonovo oksidacijo smo iz nje odstranili različne skupine strupenih snovi. Potrdili smo, da noben izmed postopkov ni dovolj učinkovit za samostojno čiščenje izcedne vode in da za vrednotenje učinkovitosti čiščenja same kemijske analize brez ustreznih biotestov niso dovolj.
COBISS.SI-ID: 33885701
V članku je predstavljen učinkovit pristop k intenzifikaciji encimsko katalizirane sinteze izoamil acetata z uporabo kontinuirno delujočega mikroreaktorja ter dvofaznega sistema topil (1–butil–3–metilpiridinijev dicianamid/n–heptan), ki omogoča in situ ločevanje produkta. Izjemno povečanje produktivnosti encimsko katalizirane esterifikacije je posledica odličnega prenosa snovi v mikrostrukturiranih napravah in razvoja posebnega tokovnega profila izbranega sistema topil v Ψ-oblikovanem mikroreaktorju, ki zagotavlja veliko medfazno površino za potek reakcije in za sočasno ekstrakcijo produkta.
COBISS.SI-ID: 30820357
Dvofazno Wittigovo reakcijo, PTC-esterifikacijo tekoče-tekoče med reaktantoma med 4-t-butilfenolom v vodni fazi in 4-metoksibenzoil kloridom v organski fazi, smo izvajali v cevnem mikroreaktorju pri stabilnem paralelnem tokovnem režimu. Uporabili smo fazni prenašalec (PTC) tetrabutilamonijev bromid. Mikroreaktorji omogočajo zagotavljanje natančno določenih in ponovljivih tokovnih režimov, kar je v primerjavi s standardnimi šaržnimi reaktorji velika prednost pri kvantitativnem preučevanju kinetike in prenosa snovi. Da bi proučili in napovedali potek PTC-esterifikacije, smo razvili matematični model, ki upošteva konvekcijo v smeri toka (z), difuzijo v smereh x, y in z ter reakciji v organski in vodni fazi. Ugotovili smo, da je skupna hitrost kemijske reakcije veliko višja, kot jo napoveduje matematični model. Na fazni meji se namreč zaradi prehajanja faznega prenašalca med fazama pojavijo medfazna nihanja in turbulence, ki povzročijo hitrejši prenos snovi prek fazne meje. Z upoštevanjem omenjenega pojava smo uvedli koeficient povečane hitrosti snovnega transporta E. Ta pove, za kolikokrat se poveča hitrost snovnega transporta prek fazne meje pri različnih skupnih pretokih. Ugotovili smo, da je največja nestabilnost na medfazni površini oziroma največji E dosežen pri najmanjšem pretoku, pri katerem je paralelni tok še vedno stabilen. S korelacijo, ki napove, za kolikokrat se poveča hitrost snovnega transporta prek fazne meje pri različnih skupnih pretokih, smo dosegli dobro ujemanje rezultatov simulacij z eksperimentalnimi vrednostmi.
COBISS.SI-ID: 36262917
Preučevana je bila encimsko katalizirana reakcija sinteze statinskega intermediata, kjer je bil kot encim uporabljen 2-deoksiriboza-5-fosfat aldolaza (DERA) v obliki surovega lizata. Pri reakciji sta bila kot reaktanta uporabljena acetoksiacetaldehid in acetaldehid. Reakcije so bile izvedene pri različnih režimih dodajanja obeh reaktantov. Najvišja koncentracija želenega glavnega produkta ((2S,4R)-4,6-dihidroksitetrahidro-2Hpiran-2-il)metil acetata je bila dosežena s spremembo obratovanja reaktorja iz šaržnega v polšaržni način in je znašala 77 g/L. Pri tem je bila v primeru polšaržnega obratovanja pomembna tudi sama hitrost dodajanja reaktantov v reakcijsko mešanico zaradi njunega vpliva na inhibicijo encima. Celoten proces je zasnovan tako, da se ga lahko aplikativno uporabi tudi na industrijskem nivoju.
COBISS.SI-ID: 36649733
Raziskovali smo šaržno anionsko polimerizacijo z odpiranjem monomernega obroča v emulziji. Za monomer smo uporabili oktametilciklotetrasiloksan. Kot emulgator smo uporabili kationski emulgator, heksadecitrimetilamonijev bromid ter neinoski emulgator, sekundarni alkohol etoksilat. Koncentracija uporabljenih emulgatorjev je bila nad kritično micelno koncentracijo. Raziskovali smo vpliv koncentracije emulgatorjev, vpliv razmerja med neionskim in kationskim emulgatorjem ter vpliv razmerja med kationskim emulgatorjem in iniciatorjem (KOH) na kinetiko polimerizacije, povprečno velikost delcev in porazdelitev velikosti delcev ter na povprečno molekulsko maso in porazdelitev molekulskih mas. Na začetku polimerizacije imamo v emulziji prisotne proste micele emulgatorjev, aktivne micele oz. polimerne delce ter monomerne kapljice. Transport monomera iz monomernih kapljic k prostim micelam smo potrdili z dokazanim izginevanjem monomernih kapljic in prostih micel ter z dokazanim nastajanjem manjših delcev. Ugotovili smo, da je transport monomera iz monomernih kapljic v polimerne delce zanemarljiv, saj med polimerizacijo nismo opazili naraščanja povprečne velikosti polimernih delcev. Na podlagi rezultatov povprečnih velikosti delcev, smo zaključili, da pri nižjih konverzijah izrazito poteka difuzija monomera iz notranjosti polimernih delcev k površini delcev, med tem ko pri visokih konverzijah prevladuje difuzija monomera iz večjih v manjše polimerne delce. Ugotovili smo, da koncentracija emulgatorjev, razmerje med neionskim in kationskim emulgatorjem ter razmerje med kationskim emulgatorjem in iniciatorjem, pomembno vplivajo na kinetiko polimerizacije ter na povprečno molekulsko maso. Kationski emulgator ima v sistemu dvojno funkcijo. Poleg zagotavljanja stabilnosti emulzije, skrbi tudi za iniciacijo, zato njegova koncentracija v sistemu pomembno vpliva na kinetiko polimerizacije.
COBISS.SI-ID: 34739717