Članek predstavlja izvirno znanstveno-razvojno delo na področju preciznega merjenja notranjih premerov in razdalj. Raziskava je bila usmerjena v koncept in izdelavo integriranega merilnega sistema na osnovi naprednih komercialnih merilnih naprav. Pomembna karakteristika razvitega sistema je neposredna sledljivost na primarni etalon dolžine, s katerim razpolaga Laboratorij za tehnološke meritve, najboljša meroslovna zmogljivost sistema pa je primerljiva z zmogljivostmi vodilnih evropskih meroslovnih inštitutov
COBISS.SI-ID: 14652438
Brezkontaktno optično zajemanje, merjenje in digitalizacija postajajo vedno bolj razširjeni postopki v sistemih zagotavljanja kakovosti. Prednosti optičnega skeniranja v primerjavi s konvencionalnimi kontaktnimi merilnimi postopki so preprosto zajemanje, visoka gostota pridobljenih podatkov ter povezava med povratnim inženirstvom in preverjanjem oblike. Optični skener se zaradi trirazsežnega zajemanja podatkov pogosto obravnava kot alternativa koordinatni merilni napravi. Prednost optičnega skeniranja je predvsem večja hitrost zajemanja podatkov, medtem ko natančnost še ne dosega ravni koordinatne merilne tehnike. Ta prispevek obravnava možnosti uporabe optičnega skenerja pri preverjanju natančnosti izdelave. Predstavljen je primer, pri katerem je za preverjanje natančnosti izdelka uporabljen optični skener GOM ATOS II. V prvem delu prispevka je predstavljeno specifično področje preverjanja natančnosti medicinskih vsadkov. Predstavljene so prednosti, zaradi katerih je optično skeniranje pri takšnih izdelkih primernejše od koordinatnega merjenja. V drugem delu prispevka so predstavljeni rezultati optičnega zajemanja geometrije merilnih kladic ter merilna negotovost postopka. V zadnjem delu je predstavljena neposredna primerjava rezultatov optičnega skeniranja in koordinatnega merjenja krogle. Glede na rezultate merjenja merilnih kladic in primerjave rezultatov merjenja krogle smo dokazali, da je natančnost optičnega skenerja GOM ATOS II primerna za preverjanje oblike medinskih vsadkov z ozirom na zahtevano natančnost izdelka pred samim operacijskim posegom. Nadaljnje raziskave na tem področju bodo namenjene predvsem ločevanju in vrednotenju merilnih pogreškov optičnega zajemanja, ki so posledica nenatančnosti same naprave ter pogreškov, ki nastajajo zaradi naknadne poobdelave (poligonizacije) zajetih podatkov. Preizkus natančnosti optičnega sistema je bil omejen na merjenje merilnih kladic in na primerjavo meritve krogle s koordinatno merilno napravo. Prispevek predstavlja izvirno področje preverjanja natančnosti izdelave kompleksnih geometrijskih oblik. Predstavljena sta postopek zajemanja in poobdelave podatkov ter metoda preizkusa natančnosti naprave. Prispevek je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s preverjanjem kompleksnih geometrijskih oblik, saj se bo z razvojem novih sistemov za optično zajemanje oblik povečevala tudi njihova natančnost. Te naprave bodo zato postajale vedno pomembnejše na širšem področju zagotavljanja kakovosti in ne samo na specifičnem primeru, predstavljenem v tem članku.
COBISS.SI-ID: 15547158
Za doseganje visoke kakovosti procesov preoblikovanja kovin in popolno funkcionalnost izdelkov moramo čim natančneje določiti lastnosti materiala. V članku je predstavljena uporaba evolucijskih algoritmov pri določitvi napetosti tečenja jekla X22CrNi17. Uporabljeni sta bili dve metodi: genetsko programiranje (GP) in genetski algoritmi (GA). Eksperimentalne podatke smo pridobili s torzijskim preizkusom. Z uporabo GP in GA smo razvili različne modele napovedovanja napetosti tečenja. Za primerjavo smo izvedli tudi standardno regresijsko metodo. Natančnost najboljšega modela smo preverili z dodatnimi meritvami. Primerjava eksperimentalnih podatkov, rezultatov regresijskega modela in dobljenih napovedi jasno kaže, da sta GP in GA ustrezni orodji za reševanje obravnavanih problemov.
COBISS.SI-ID: 14890262