V prispevku je predstavljena študija ocene vpliva vibracij, ki jih povzroča promet, na vkopani prenosni cevovod z zemeljskim plinom. Osnovna predpostavka študije je, da ima lahko promet nad vkopano plinovodno cevjo vpliv na strukturno trdnost oz. življenjsko dobo le-te zaradi vibracij. Vibracije zaradi vozil se širijo s prometne poti (površine ceste) skozi plasti zemljine ter povzročajo nihanja vkopane plinovodne cevi. Rezultirajoče dinamične napetosti povzročajo utrujanje materiala, ki bi lahko povzročilo popustitev cevi in posledičen izpust plina v okolico, s tem pa bi bili ogroženi ljudje in objekti v bližini izpusta. V sklopu študije so bile izvedene meritve vibracij cestne površine pri prehodu vozil, posledične vibracije dveh prenosnih cevovodov z zemeljskim plinom premera 500 mm in 250 mm ter vibracije zaščitnih cevi teh cevovodov. Analiza meritev je nadalje služila pri izdelavi modela za teoretično določitev življenjske dobe posameznega cevovoda z zemeljskim plinom, ki je izpostavljen vibracijam zaradi cestnih vozil. S pomočjo izdelanega modela je bilo ugotovljeno, da vibracije cestišča dosežejo vkopano plinovodno cev, vendar njihov vpliv na življenjsko dobo cevi ni izrazit, še posebej v primerjavi z ostalimi faktorji, ki vplivajo na strukturno celovitost cevovoda z zemeljskim plinom.
COBISS.SI-ID: 12552987
The paper reports foremost the results of a successful combustion of an innovative lignocellulosic biofuel in a gas turbine. The fuel was processed through liquefaction of lignocellulosic materials with polyhydroxy alcohols in an acid catalyzed reaction. The liquefaction process features: high efficiency, high liquid yields and inexpensive, easily available process equipment. For the purpose of this analysis the following were developed: an experimental gas turbine with internal combustion chamber, a preheated pressurized fuel supply system with swirl-air fuel injector and a heat exchanger to obtain high primary air temperatures. The paper gives results on the emissions of CO, THC, NOx and soot. For the purpose of benchmarking the turbine was also run on diesel fuel. The paper presents analyses of the underlying phenomena with which it aims to provide guidelines for improvements in the fuel processing and in the experimental equipment. It has been shown that direct utilization of this innovative lignocellulosic biofuel gives promising results. Although the CO and THC emissions are higher compared to the benchmark diesel results it has been shown that both emissions decrease with increased turbine inlet temperature and with the increased fuel preheat temperature, due to a very high viscosity of the fuel. It is additionally shown that NOx emissions are low and comparable to those of the diesel fuel, whereas soot emissions are very low for both fuels.
COBISS.SI-ID: 12403483
V članku so analizirani vplivi uporabe stisnjenega zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina in bencinskega goriva na izpuste onesnažil in porabo goriva osebnega vozila, gnanega z Ottovim motorjem. Vozilo smo vozili v skladu z UDC in EUDC voznim ciklom, pri čemer smo cikel pričeli z ogretim motorjem. Vzročnostna analiza je razkrila potenciale uporabe različnih goriv za zmanjšanje izpustov onesnažil in potencialne pomanjkljivosti povezane z uporabo določenih goriv. Najvišji izkoristek TtW in najnižji izpusti CO2 so značilni za uporabo stisnjenega zemeljskega plina, ki pa je izpusti tu največ nezgorelih ogljikovodikov zaradi hitrejšega staranja tristeznega katalitičnega pretvornika, kar je posledica uporabe stisnjenega zemeljskega plina. Za naknadno prigrajeni sistem za vbrizgavanje utekočinjenega naftnega plina so značilne največje variacije v razmerniku zrak gorivo, ki vodijo v najnižji izkoristek TtW in najvišje izpuste NOx.
COBISS.SI-ID: 12154395
Do sedaj še ni bilo izvedenega eksperimenta, kjer bi se preučeval učinek vpliva dimenzije kavitirajočega toka na dinamiko same kavitacije. Ideja za izvedbo eksperimenta se je pojavila zaradi nejasnih rezultatov pri 10-krat pomanjšani Venturi zožitvi, ki se je uporabljala za meritve z ultra hitro X-ray vizualizacijo (Coutier-Delgosha s sod. 2009). Kavitacija v originalni izvedbi Venturi zožitve (Stutz in Reboud v Exp. Fluids 23:191-198, 1997, Exp. Fluids 29:545-552 2000) se je vedno pojavljala v nestabilni obliki, medtem, ko se pri pomanjšani zožitvi vedno pojavi v kvazi stabilni obliki, čeprav je nekaj nestabilnosti še vedno prisotnih. Da bi ta pojav podrobneje raziskali, je bil izveden eksperiment v šestih geometrijsko podobnih Venturi zožitvah, kjer se je pomanjševalo/povečevalo širino ali višino zožitve ali oboje. Različne geometrije so povzročile različne tipe nestabilnosti kavitirajočega toka. Rezultati dokazujejo, da ima majhna geometrija zelo pomemben vpliv na obnašanje kavitacije, še posebej višina zožitve močno vpliva na dinamiko povratnega toka, ki je vzrok za nestabilnosti. Rezultati eksperimentov namigujejo, da kavitacija z geometrijskim zmanjšanjem zožitve postaja stabilnejša, zaradi nezmožnosti tvorjenja povratnega toka.
COBISS.SI-ID: 12534555
Leta 2016 bodo v EU pričele veljati nižje dopustne emisije dušikovih oksidov iz termoelektrarn. Eden od glavnih razlogov za zmanjševanje emisij dušikovih oksidov (NOx) je zdravstveni vidik in razkroj stratosferske ozonske plasti. Optimizacija zgorevanja je eden izmed primarnih ukrepov zmanjševanja emisij NOx iz kurilnih naprav na premog, nafto ali zemeljski plin. Optimizacija zgorevanja in nižanje emisij NOx se izvaja z nadzorom presežka zraka, fino nastavitvijo kotla in uravnoteženjem tokov goriva in zraka med različnimi gorilniki. V članku je predstavljena metoda predvidevanja emisije dušikovih oksidov, ki je uporabna kot podlaga za nadzor kurjave in predvidevanje emisij. V članku so bili analizirani 9 dnevni realni obratovalni podatki termoelektrarne s premogovo kurjavo. V začetnem delu so predstavljene merjene spremenljivke, pred obdelava podatkov ter opredelitev uspešnosti ukrepov. V nadaljevanju je predstavljena funkcijska izbira in prepoznavanje pomembnih spremenljivk za dolgoročnejšo napoved NOx. Izvedena je primerjava vpliva primarnih spremenljivk, ki so neposredno povezane s procesom zgorevanja v primerjavi s spremenljivkami, ki so pomembne za delovanje kotla in nekaterimi transformiranimi spremenljivkami. Na podlagi optimalnih napovedi je predstavljen model, ki vključuje linearne (ARX in ARMAX) in nelinearne (NN in SVR) modele. Primerjava med rezultati pokaže, da nelinearni model ne izboljša učinkovitosti robustne napovedi linearnega modela ARX. V zadnjem delu članka je obravnavan prilagoditveni pristop modeliranja, ki raziskuje nadaljnje možne izboljšave napovedovanja emisij NOx. Primerjava statične in prilagodljive različice linearnega modela ARX razkrije, da prilagodljiv pristop bistveno ne izboljša uspešnosti dolgoročnejšega napovedovanja. Za dolgoročnejšo napoved tvorjenja NOx v kotlu s premogovo kurjavo se priporoča statični ARX model v kombinaciji z optimalno izbranimi vhodnimi spremenljivkami.
COBISS.SI-ID: 12317723