Predmet izuma je procesna naprava za oblaganje delcev, ki sodi v področje kemijske in farmacevtske tehnologije. Predstavlja izboljšanje procesne opreme za oblaganje delcev z razprševanjem od spodaj in deluje na principu fluidizacije trdnih delcev. Izboljšava aparata je bila doseženo z novim oblikovanjem generatorja vrtinčnega toka. Poleg tega je bila izvedena izboljšava konvencionalega Wursterjevega oblagalnika z vgradnjo rež za dodatni vpih zraka v komoro. Glede na konvencionalno Wursterjevo komoro obe konstrukcijski izboljšavi omogočata boljšo uniformnost filmske obloge in robustnost procesa oblaganja.
F.08 Razvoj in izdelava prototipa
COBISS.SI-ID: 12184091Članek predstavlja eksperimentano delo v napravi za oblaganje tipa Wurster. Izmerjen je bil padec tlaka v razmejitvenem valju med procesom oblaganja. Namen te študije je bil raziskati možnost uporabe analize tlačnih fluktuacij za oceno parametrov kvalitete oblaganja kot so enakomernost debeline obloge, izkoristek oblaganja in stopnja aglomeracije. S kombinacijo različnih geometrij Wursterjeve komore, pretokov vnešenega zraka in višin razmejitvenega valja je bilo izvedenih 20 eksperimentov oblaganja. Na osnovi analize hitrih Fourierjevih transformacij izmerjenih signalov padca tlaka so bili identificiani štirje tokovni režimi. Karakteristična območja frekvenc so bila: 2–5 Hz (režim A), 13 –16 Hz (režim B), periodika nizkih frekvenc (režim C) in dve izstopajoči karakteristični območji, 2–5 Hz in 13–16 Hz (režim D). Pri posameznem eksperimentu oblaganja sta relativna standardna deviacija (RSD) signala padca tlaka in identificirani tokovni režim zagotavljala dovolj informacij za zanesljivo oceno parametrov kvalitete oblaganja. Fluktuacije padca tlaka se med procesom oblaganja niso bistveno spreminjale, kar zagotavlja sprejemljivo oceno omenjenih parametrov celo na začetku oblaganja.
F.08 Razvoj in izdelava prototipa
COBISS.SI-ID: 3453553V prispevku je prikazana uporaba računalniške dinamike tekočin (CFD) pri razvoju pečice nove generacije v podjetju GORENJE. Prenos toplote v pečici poteka s prevodom, konvekcijo in sevanjem. Pri razvoju nove pečice smo skušali zagotoviti optimalne razmere za vse tri načine ogrevanja. CFD simulacije skupaj z eksperimentom omogočajo znatno skrajšanje časa od idejnega osnutka preko prototipa do končnega izdelka. Numerična simulacija je potekala v več korakih. Rešitev transportnih enačb je omogočala analizo tlačnega, hitrostnega in temperaturnega polja. Sledila je validacija modela, kjer smo preverili ujemanje rezultatov izračuna z meritvami na prototipu. Po validaciji smo iskali optimalno porazdelitev temperature v pečniškem prostoru s spremembo geometrije (oblika grelcev, oblika pokrova ventilatorja) in robnih pogojev (temperatura grelcev, pretok na ventilatorskem sistemu). Po uspešno prestanih standardnih testih je izdelava pečice prešla v serijsko proizvodnjo GORENJA
F.06 Razvoj novega izdelka
COBISS.SI-ID: 12216347Sindrom obstruktivne apneje/hipopneje v spanju (OSAS) je motnja dihanja v spanju na razvoj katere vplivajo anatomske karakteristike zgornje dihalne poti ter živcno-mišicna aktivnost. S FSI analizo poskušamo pojasniti mehanizem kolapsa oziroma zapore zgornje dihalne poti, kot tudi smrčanja, ki je eden izmed simptomov OSAS. Osredotočimo se na območje velopharynxa, kjer je podajnost zgornje dihalne poti največja. Ugotovimo, da se pri vdihu zaradi povišanega negativnega tlaka v tem območju dihalna pot dodatno zoži, kar pomeni začetek kolapsa. Prav tako se pokažejo vibracije mehkega tkiva, ki so posledica tokovnih karakteristik. Te vibracije lahko povzročijo tudi smrčanje.
E.01 Domače nagrade
COBISS.SI-ID: 13013787Prispevek obravnava kritične pretočne pogoje, ki lahko vzudijo ekstremni vodni udar v hidroelektrarnah s kaplanovimi turbinami. Analiza vodnega udara mora biti izdelana za normalne, hitre in okvarne prehodne obratovalne pogoje. Hidroelektrarne s kaplanovimi turbinami so tradicionalno sistemi z relativno kratkimi vstopnimi in izstopnimi pretočnimi gradniki. Za ta primer lahko uporabimo model togega vodnega udara. V hidroelektrnah z dolgimi cevovodi uporabimo teorijo elastičnega vodnega udara. Nekatere kaplanove turbine so vgrajene v sisteme z dolgimi odprtimi kanali. V tem primeru moramo podrobno raziskati valovanje proste gladine vode v kanalih. V prispevku primerjamo rezultate izračuna in meritev na obnovljenih sedmih hidroelektranah na slovenskem delu reke Drave. Vodni udar v šestih hidroelektrarnah blažimo s kontroliranim zapiranjem in odpiranjem vodilnih in gonilnih lopat. HE Zlatoličje je vgrajeno v dolga vtočna in iztočna kanala. V tem primeru blažimo nedopustno visoke tlake v pretočnem sistemu agregatov in neustaljen tok v odprtih kanalih z izvirnim litostrojskim lopatičnim razbremenilnikom. Primerjamo rezultate izračuna in meritev za normalne prehodne pojave pri obeh načinih blaženja udara. Rezultati izračuna s pomočjo postavljenih modelov in meritev se dobro ujemajo.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 12486939