Adsorpcijo atomarnega Se na površino Fe(110) smo raziskali z modeliranjem z metodo DFTteorija gostotnega funkcionala. Selen se adsorbira na mestih z visoko simetrijo: kratki in dolgi most ter neposredno nad atomi železa s pokritostmi do 1/2, 1/4 in 1 atomske plasti. Dolgi most je najstabilnejši, sledita kratki most in mesta nad atomi Fe. Obravnavali smo tri površinske strukture, p(2 * 2), c(2 * 2) in p(1 * 1), ki ustrezajo 1/4 atomske plasti, 1/2 atomske plasti in 1 atomski plasti. Adsorpcijska energija pri pokritosti 1/4 atomske plasti je 5.23 eV. Adsorpcija Se povzroči rekonstrukcijo površine, ki je bolj obsežna, če se adsorbira na mesto dolgega mostu in tvori 1/2 atomske plasti. Atomi železa, prvi in drugi sosedi Se, se vertikalno premaknejo med +8.63 in 6.69 % glede na njihove osnovne lege. Največji premiki v x ali y smeri so 0.011, 0.030 in 0.021 A za mesta nad atomi železa in oba mostova. Primerjave čistih železovih površin s tistimi z adsorbiranim selenom kažejo na zmanjšanje magnetnih momentov površinskih atomov železa v bližini selenovih atomov. Na mestu dolgega mostu prisotnost Se povzroči zmanjšanje gostote stanj v d orbitali železa med 4 in 5 eV pod Fermijevo energijo. Gostota stanj kaže dodatek Se stanj, stabiliziranih po adsorpciji, med 3.1 eV in 12.9 eV. Prekrivanje FeFe se zmanjša in FeSe vezi se tvorijo na račun kovinske vezi.
COBISS.SI-ID: 854186
AES študij kemije na 46.8°(111) spiralni meji zrna s P dopiranega jekla Fe-2.3% V je pokazala povečano obogatitev s P v temperaturnem področju od 500°C do 800°C . Sočasno je bila izmerjena neznatna toda skoraj povsem neodvisna segregacija V. Določena je bila standardna entalpija in entropija segregacije P in V po mejah zrn s pomočjo Guttmannovega modela multi komponentne med mejne segregacije. Dobljeni rezultati jasno kažejo da ta vsota =19 naključnih mej posebna (npr. nizka energija vmesnih mej). Podatki tudi dobro sovpadajo z napovedovalnim modelom segregacij po mejah zrn in potrjujejo da P segregira intersticijsko na mejah zrn, medtem ko V substitucijsko z zamenjavo z atomi Fe v vmesni strukturi.
COBISS.SI-ID: 899498
S PACVD postopkom so bile izdelane siloksanske prevleke iz mešanice heksametilsiloksana (HMDSO) in O2, na podlage iz stekla in jekla. Učinek dodajanja silicija z naparevanjem je bil raziskan za premaze z različnimi HMDSO/O2 razmerji. Mikrostruktura in sestava premazov se je spreminjala glede na uporabljene parametre. Vsebnost silicija je bila približno enaka za vse premaze, vsebnost ogljika zmanjšana, medtem ko se je vsebnost kisika in površinske energije povečala s nižanjem razmerja HMDSO/O2. Trdota in elastični modul ta bila višja za hibridne obloge in povečala z zmanjšanjem HMDSO/O2 razmerja. Hibridni premazi so pokazali veliko boljšo odpornost proti obrabi in praskam, kot PACVD premazi. Vsi premazi so pokazala dobro zaščito proti nalaganju bakterije Pseudomonas fluorescens.
COBISS.SI-ID: 797866
Premazi za preprečevanje biološkega nalaganja so bili pripravljeni iz mešanice fluoriranega/siloksan kopolimera s polidimetil siloksan (PDMS) matriko, da z namenom združitve nizkega elastičnega modula PDMS z nizko površinsko napetostjo značilno za fluorirane polimere. Vsebnost površinsko aktivnega kopolimera smo spreminjali v mešanici (0,15-10 ut% glede na PDMS). Z XPS smo dokazali, da je zunanja plast obogatena s fluorom. Študirali smo vpliv dodajanja fluoriranih/siloksan kopolimera v PDMS matriko glede na zmanjšanje nalaganja morskih organizmov (Barnacle, Balanus Amphitrite, cyprids). Rezultati so pokazali, da se na površino nalaga manj organizmov v primeru fluoriraneg /siloksana kopolimera v primerjavi s kontrolnim siloksanom.
COBISS.SI-ID: 723626
Raziskali smo karakteristike preloma izredno drobnozrnatih WC-Co karbidnih trdin z nateznim in upogibnim preskusom, pri čemer smo uporabili več različnih velikosti vzorcev in preskusnih postavitev, z namenom, da se preuči učinek velikosti na natezno trdnost, s spreminjanjem volumna preskušanja v razponu do približno 10 velikostnih razredov. Mehanske lastnosti na centimetrskih vzorcih so bile določene z nateznim preskusom na vzorcu oblike urinega stekelca. Milimetrski vzorci so bili preskušeni s štiri točkovnim in tri točkovnim upogibnim preskusom. Mikrometrski vzorci v obliki kvadrov, narejeni s pomočjo fokusiranega ionskega curka (FIB), so bili obremenjeni in situ v vrstičnem elektronskem mikroskopu z uporabo piezoelektrično nadzorovanega mikro indenterja oblike oglišča kocke. Ustvarjene prelomne površine smo bile pregledali z namenom, da bi določili mesto izvora razpok. Glavni rezultat tega dela je ugotovitev, da se trdnost poveča iz približno 2500 na približno 6000 MPa, ko se velikost preskušanega volumna zmanjša iz približno 100 na približno 108mm3. Tovrstno obnašanje je značilno za krhke materiale, v katerih je trdnost kontrolirana z napakami in ga je mogoče razložiti z učinkom velikosti v skladu z Weibullovo teorijo. Na vzorcih mikrometrske velikosti na prelomnih površinah ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ocena o kritični velikosti napak v teh vzorcih, ki temelji na linearno elastični mehaniki loma daje vrednosti v velikostnem redu submikronskih delcev volframovega karbida. Pričakovano je, da so visoke trdnostne lastnosti ugotovljene v teh vzorcih blizu inherentne trdnosti materiala.
COBISS.SI-ID: 855722