V prispevku so opisane lastnosti biovlaken iz konvencionalnih tekstilnih rastlin in kmetijskih odpadkov, kot so slama žitaric, listi ananasa, sladkorni trs, hmeljeva stebla, kinoa, itd. Poleg tega so opisana vlakna iz travniških rastlin, morske trave, itd. in možnosti njihove uporabe.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 17076758Poglavje v knjigi podaja pregled aplikacij in nedavnih razvojev uporabe elektronsko paramagnetno resonančne (EPR) ali elektronsko-spin resonančne (ESR) spektroskopije v homo in heterogenih sistemih biopolimerov v zadnjem desetletju. Predstavljene so prednosti uporabe EPR metod pri študijah biopolimerne strukture, heterogenosti, zamreževanja kot tudi pri karakterizaciji biopolimernih mešanic. Ker se veliko teh aplikacij nanaša na gibalno občutljivost EPR spektroskopije, so predstavljene nedavne analize kompleksnih EPR spektrov in ustreznih vzorcev gibanja različnih spin sond in kovinskih centrov, kot tudi detekcija prostega volumna in njegove distribucije, fazna separacija, fazna morfologija in penetracija/difuzija majhnih molekul. Nenazadnje so naslovljene tudi radikalske reakcije s posebnim poudarkom na spin ujetju EPR-a, ki omogoča identifikacijo kratko-živečih, pa vendar tehnološko zelo pomembnih radikalskih vrst, ki lahko inducirajo cepljenje, vezavo in zamreženje polimernih verig. Poglavje zajema je širok razpon EPR aplikacij z ustrezno raziskovalno metodologijo, ki ponuja nove možnosti na področju raziskav in tehnologije, kot tudi visoko senzitivnost za molekularno ureditev in dinamiko preko ne-destruktivne detekcije zapletenih biopolimernih materialov.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 16880406Z namenom kreiranja medicinskih tamponov je bil viskozni tamponski trak funkcionaliziran s raztopino hitozano in disperzijo hitozanskih nanodelcev . Imobilizacija različnih formulacij hitozana na viskozna vlakna je bila potrjena s številnimi fizikalno-kemijskimi metodami. Posebna pozornost je bila usmerjena k testiranju protimikrobnih lastnosti funkcionaliziranih vlaken. V ta namen sta bili uporabljeni dve različni metodi, standardna testna metoda ASTM 2149 in Time-kill metoda. Obe metodi sta pokazali, da imajo vlakna obdelana s hitozanom in hitozanskimi nanodelci širok spekter protimikrobnega delovanja.. Testiranje občutljivosti laktobacilov na tako.obdelana vlakna ni pokazalo, da bi takšna vlakna imela negativen učinek na mlečno-kislinske bakterije, ki kolonizirajo vagino. Vzorca, ki sta se zaradi fizikalnih in kemijskih lastnosti, kakor tudi mikrobioloških, pokazala za najboljša in sta bila testirana z in vitro citotoksičnimi testi v direktnem kontaktu s celicami, nista delovala citotoksično. Nadalje je bil v hitozanske nanodelce kot modelno zdravilo vpet klindamicin 2-fosfat (CDP). Vpenjanje oz. enkapsulacija CDP je bila potrjena z ATR-FTIR analizo, določena stopnja enkapsulacije pa je bila 87 %. Velikost delcev se je zaradi enkapsulacije zdravilne učinkovine povečala iz začetnih 230 nm na 900 nm. Vlakna obdelana na omenjene načine predstavljajo protimkrobni trdni agens oz. nove vaginalne dostavne sisteme za lokalno uporabo.
D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu
COBISS.SI-ID: 17585942Občutljivo in selektivno zaznavanje bojnih nevarnosti je zelo pomembno za vojaško kot tudi za državno varnost. Članek obravnava pregled uporabe optičnih kemijskih senzorjev, ki temeljijo na nanomaterialih, v obrambnih aplikacijah. Poudarek je na zaznavanju eksplozivov (EXP) in kemičnih bojnih strupov (CWA). Naveden je pregled principov, ki se uporabljajo v optičnih nano-senzorjih za zaznavanje EXP in CWA, in dela, ki so bila objavljena v zadnjem času na to temo. Še vedno ni razvitega optičnega nano-senzorja, ki hkrati obeta hitrost, selektivnost in občutljivost.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 16975638V raziskavi smo v treh pralnicah bolnišničnih tekstilij izvedli sanitarno-mikrobiološko preiskavo na različnih kontrolnih točkah v čistem delu pralnice in rezultate primerjali s tolerančnimi vrednostmi za bolnišnične tekstilije, ki jih je izdal RAL, nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti in izdajanje certifikatov, in temeljijo na predpisih Robert-Koch inštituta iz Nemčije. Pri tem smo določili razkuževalni učinek postopkov pranja z uporabo standardnih bioindikatorjev in vzeli odtise zlikanih in zloženih bolnišničnih tekstilij z RODAC agar ploščami. Kemijsko-termični razkuževalni učinek postopkov pranja smo potrdili le v eni pralnici. Na odtisih zlikanih in zloženih bolnišničnih tekstilij smo našli naslednje microorganizme: Enterococcus spp., Bacillus spp., Corynebacterium spp., koagulazno negativne stafilokoke, saprofitne Gram negativne bacile, plesni. Diskusija in zaključki: Iz rezultatov je razvidno, da je le ena bolnišnična pralnica dosegla zahtevano stopnjo higiene tekstilij.Doseganje primerne stopnje higiene bolnišničnih tekstilij odvisno odrazkuževalnega učinka postopka pranja in od rednih ukrepov čiščenja in razkuževanja vseh površin, prostorov in tehnične opreme v bolnišnični pralnici, ki pridejo v stik z opranimi tekstilijami in rednega izobraževanja osebja o pravilni higieni rok pri vzdrževanju higiene v bolnišnični pralnici.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 1912484