Dandanes je eden izmed glavnih izzivov ugotavljanje primernosti streh za namestitev sončnih elektrarn. Z razvojem tehnologij za zračno lasersko skeniranje, kot je to LiDAR (ang. Light Detection And Ranging), so se začele razvijati tudi metode za avtomatsko iskanje primernih površin glede na sprejeto energijo sončnega sevanja v večjih urbanih območjih. Pri tem se upoštevajo podatki o topografiji površja, dolgoročne meritve direktnega in difuznega sončnega sevanja, ter vplivov senčenja. V ta namen je bila razvita metoda za ugotavljanje sončnega potenciala, ki pa ne podaja vrednosti o proizvodnji električne energije za določen tip sončne elektrarne. Zato se uporabi metoda, ki dobljeni sončni potencial pomnoži s karakteristiko izkoristka sončnih modulov. Mnogo obstoječih metod za izračun električnega potenciala sončnih elektrarn nad podatki LiDAR predpostavlja konstantne vrednosti izkoristka za različne vrste sončnih modulov. V realnosti so karakteristike izkoristka sončnih modulov nelinearne. Članek predstavi novo metodo za izračun električnega potenciala sončnih elektrarn nad podatki LiDAR, kjer se upoštevajo nelinearne karakteristike izkoristka sončnih modulov in razsmernika. Te aproksimiramo s pomočjo modeliranih funkcij. Izvedena je bila obsežna analiza za proizvedeno električne energije sončnih elektrarn v urbanem področju, kjer se primerja razlika v proizvodnji električne energije s konstantnimi in nelinearnimi karakteristikami izkoristkov sončnih modulov. Prav tako so bili rezultati potrjeni s strani meritev na lokalni sončni elektrarni.
COBISS.SI-ID: 17543702
Delo se ukvarja z metodo za sočasno identifikacijo parametrov električnega, magnetnega in mehanskega podsistema sinhronskega motorja s trajnimi magneti in kratkostično kletko, ki bazira na algoritmu diferenčne evolucije (DE). Parametri se določijo s pomočjo uporabe dinamičnega modela motorja, izmerjenih časovnih potekov napetosti, tokov in hitrosti na testnem motorju ter s pomočjo DE. Algoritem med postopkom optimizacije spreminja parametre dinamičnega modela motorja tako, da je zagotovljeno minimalno odstopanje izmerjenih in s pomočjo dinamičnega modela izračunanih časovnih potekov posameznih spremenljivk stanja. Članek se osredotoča na definicijo kriterijske funkcije, definicijo omejitev posameznih parametrov, normiranje vrednosti parametrov in predvsem na opravljanje testnih meritev na motorju. Vse prej našteto skupaj omogoča določitev parametrov dinamičnega modela motorja, ki veljajo za široko področje delovanja in jih je posledično mogoče uporabiti za ocenjevanje sposobnosti zagona in sinhronizacije tega motorja. Predlagan na DE temelječ postopek je potrjen s primerjavo vrednosti določenih parametrov motorja, ki jih je mogoče določiti tudi s pomočjo metode končnih elementov in s pomočjo eksperimentalnih metod.
COBISS.SI-ID: 17638166
Prispevek obravnava navorno vodenje AM izpeljano na osnovi modela v koordinatah statorskega toka. Zahtevan navor je generiran z istočasnim spreminjanjem iznosa in frekvence statorskega toka kar implicitno spreminja tudi vektor rotorskega magnetnega sklepa na način, ki je zagotovlja globalno stabilnost zaprtozančnega sistema. Dodatno zagotavlja vodenja maksimalno razmerje med navorom in iznosom toka v ustaljenih stanjih in popolno sledenje navorni referenci tudi v področju magnetnega nasičenja. Predlagano vodenje prevzema kaskadno strukturo, ki temelji na delni dinamični inverziji reduciranega modela, ki zagotavlja enoumno preslikavo med zahtevanim navorom, vektorjem statorskega toka in vektorjem rotorskega magnetnega sklepa. Problem singularnosti pri rotorskem magnetnem sklepu enakem nič, ne predstvlja omejitve za predlagano vodenje. Sama implementacija vodenja zahteva estimacijo navorne komponente rotorskega magnetnega sklepa in kaskadne tokovne regulatorje. Prispevek vključuje eksperimentalne rezultate, ki potrjujejo izhodiščne hipoteze in nakazujejo prednosti predlaganih shem vodenja.
COBISS.SI-ID: 16731414
V članku je predstavljenih več različnih dinamičnih modelov Kaplanove turbine z nastavlivim odprtjem vodilnika in nastavljivim naklonom lopatic gonilnika. Parametri omenjenih modelov so določeni na osnovi meritev med normalnimi obratovalnimi stanji turbine. Modele, katerih parametre je treba določiti, dobimo z razširitvijo nelinearnega model vodne turbine s spremenljvim odprtjem vodilnika. Pri tem je uporabljena aproksimacijska funkcija, ki opisuje razmerje med odprtjem vodilnika in naklonom lopatic gonilnika. Neznani parametri modela turbine so dolčeni z uporabo inamičnega modela turbine, aproksimacijske funkcije, merjenih časovnih potekov spremenljivk in stohastičnega iskalnega postopka, imenovanega diferenčna evolcija. Slednji je uporabljen kot optimizacijsko orodje. Članek se posveča iterativnemu razvoju na diferenčni evoluciji temelječega postopka za določitev strukture in parametrov modela Kapalnove trubine. Omenjeni postopek pateka tako dogo, dokler ni znana optimalna struktura modela, pri kateri z optimizacijo določene vrednosti parametrov aproksimaciske funkcije zagotavljajo najboljše ujemanje med izmerjenimi in z modelom izračunanimi časovnimi poteki opazovanih spremenljivk modela.
COBISS.SI-ID: 17377302
Površine streh v urbanih območjih so zanimive za postavitev fotonapetostnih sistemov saj lahko izboljšajo samozadostnost pri oskrbi z električno energijo, hkrati pa lahko prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v teh območjih. Žal površine vseh streh niso primerne za postavitev fotonapetosnih sistemov. Članek se ukvarja razvrščanjem površin streh v urbanih območjih glede njihove primernosti za postavitev fotonapetostnih sistemov. Pri tem je sončni potencial posameznih streh določen z novo metodo. Sledenja združuje topografske podatke urbanega območja določene s pomočjo podatkov LiDRAR in večletne časovno odvisne meritve celotnega in razpršenega sončnega sevanja s piranometrom. Metoda je dopolnjena še s hevrističnim upoštevanjem letnega senčenja zaradi vegetacije in senčenja zaradi okoliškega terena in zgradb, ki je izvedeno z različno resolucijo. Izvedena je obširna analiza različnih pojavov, ki vplivajo na fotonapetostni potencial. Analiza izvedena za primer fotonapetstne elektrarne je pokaza 97,4 % odstotno korelacijo med merjenimi in s predlagano metodo izračunanimi rezultati.
COBISS.SI-ID: 16262934