Na Odseku za računalniške sisteme, IJS, razvijamo spletno in mobilno aplikacijo za podporo prehranske obravnave bolnikov in splošne populacije, imenovano Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP). Aplikacija temelji na znanstveno potrjenih podatkih o sestavi živil in prehranskih smernicah ter priporočilih. Leta 2012 smo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani oblikovali novo nacionalno zbirko podatkov o sestavi živil rastlinskega izvora (CRP V4-1047 - "Slovenske prehranske tabele – živila rastlinskega izvora”). Pri tem smo upoštevali evropski standard CEN/TP 387, ki ga je določila evropska mreža odličnosti EuroFIR. IJS je član te mreže in je sodeloval pri oblikovanju tega standarda kot tudi pri razvoju spletnih storitev, ki zagotavljajo povezavo med različnimi evropskimi informacijskimi centri (FP7 EuroFIR NEXUS, IJS podizvajalec). Leta 2012 smo sodelovali v evropskem projektu “Updated food composition database for nutrient intake”, katerega naročnik je bila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Podatke, na katerih temelji OPKP, smo posredovali v ustrezni obliki agenciji EFSA za potrebe preverjanja varnosti hrane in pijač, ki jo uživamo v Sloveniji (IJS je sodeloval v projektu kot partner). Izvedli smo tudi nadgradnjo OPKP za potrebe študije podhranjenosti v RS. Razvili smo mobilno aplikacijo in z njeno pomočjo izvedli posnetek stanja podhranjenosti med prebivalci RS ob sprejemu v bolnišnice (naročnik študije Ministrstvo za zdravje RS, izvajalec Slovensko združenje za klinično prehrano, IJS podzivajalec). Za potrebe sladkornih bolnikov smo v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana, nadgradili OPKP in ga predstavili na Slovenskem endokrinološkem kongresu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov z mednarodno udeležbo, “Naložba v preventivo se splača”.
F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 4166264Za modele ekoloških sistemov v splošnem velja, da so nelinearni in imajo veliko parametrov. Večina parametrov je neznanih in se morajo identificirati na osnovi redkih, običajno nenatančnih meritev, ki le delno odražajo obnašanje modeliranega sistema (t. i. omejena observabilnost). Vse te omejitve lahko vodijo k problemu, ko ni mogoče najti prave vrednosti parametrov (t. i. problem identifikabilnosti parametrov), kar še otežuje nalogo identifikacije parametrov. Po drugi strani je namenska funkcija definirana posredno, kar zahteva uporabo dragih integratorjev za numerično reševanje sistema diferencialnih enačb, ki se mora izvajati med optimizacijo za vsako nastavitev parametrov posebej. Oboje se odraža v tem, da je identifikacija parametrov izjemno težka in računsko zahtevna optimizacijska naloga, ki kliče po uporabi naprednih metahevristčnih pristopov kot so evolucijske in na rojih temelječe metode. Opravili smo empirično primerjavo štirih metahevrističnih optimizacijskih metod in lokalne optimizacijske metode kot osnovne na reprezentativnem primeru identifikacije parametrov modela dinamike prehranjevalnega cikla v Blejskem jezeru. Empirična analiza je pokazala, da so globalne, metahevristične optimizacijske metode za identifikacijo parametrov boljše in primernejše od lokalnih, gradientnih optimizacijskih metod. Ugotovili smo tudi, da se z omejevanjem observabilnosti sistema povečuje težavnost optimizacijskega problema. Rezultati jasno kažejo kako pomembna je izbira prave namenske funkcije kadar je dinamika sistema le delno observabilna. Uporaba preprostega, enokoračnega trapezoidnega integratorja z nadzorovano predikcijo vodi k hitrejši identifikaciji parametrov, uporaba večkoračnega integratorja s spremenljivimi koeficienti in nenadzorovano predikcijo pa se odraža v boljši identifikaciji parametrov v primeru realnih, merjenih podatkov.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 25389607Tako imenovan »Diferencialni algoritem s stigmergijo mravelj« je bil uporabljen na realnem problemu, kjer se je optimirala učinkovitost radialnega in aksialnega propelerja v sesalni enoti proizvajalca Domel d.o.o. Propeler je bil predstavljen s pomočjo parametričnega modeliranja. Zaradi velike števila parametrov in posledično zelo velikega preiskovalnega prostora, je bilo nujno uporabiti učinkovit metahevristični pristop. Rezultat optimizacije je bilo povečanje aerodimanične moči propelerja za okrog 20 odstotkov.
F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka
COBISS.SI-ID: 12465435Razvili smo programsko opremo za avtomatski nadzor porabe energije namiznih računalnikov. Uporaba predlagane rešitve je enostavna in izkorišča obstoječo infrastrukturo organizacije, zato so stroški za njeno izvedbo minimalni. Programska oprema, imenovana strežnik PS (angl. Power Server) beleži dogodke na terminalih za osebno registracijo prisotnosti. Na osnovi the dogodkov strežnik PS vključuje računalnik uporabnika ob njegovem prihodu in izključuje ob njegovem odhodu. Podobno reagira strežnik PS tudi na daljinske povezave VPN. Uporabnik ima možnost spreminjati konfiguracijo in, na primer, izbrati stanje nizke porabe ali hibernacije namesto popolne izključitve. Prihranek energije nastane ob dejstvu, da je računalnik vključen zgolj v času, ko ga zares uporabljamo. Ker tudi najnovejši namizni računalniki uporabljajo v neaktivnem stanju okoli 40 wattov moči, je potencialna možnost prihranka energije z uporabo strežnika PS velika. V organizaciji s 300 namiznimi računalniki bi ob 52% znižanju porabe energije prihranili več kot 10.000 EUR na leto.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 25839399Organizirali smo konferenco BIOMA 2012 (Bioinspired Optimization Methods and their Applications). Že peta bienalna konferenca je vključevala predstavitev in razpravo o najnovejših teoretskih in praktičnih rezultatih optimizacijskih metod po vzorih iz narave, in njihovih aplikacij. Vsebina konference je s predstavljenimi članki povzeta tudi v zborniku konference. Jurij Šilc je predsedoval programskemu odboru konference.
B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference
COBISS.SI-ID: 25812007