V delu smo preučevali termoregulacijske spremembe po 35-dnevni simulaciji bivanja v vesolju z modelom ležanja “bed rest”. Zanimalo nas je ali 35 dni neaktivnosti spremeni termoregulacijske odzive, predvsem z mrazom izvvano drgetanje, kot posledica kotrakcij skeletnih mišic. Poleg kvantitativne ocene mišic, so preiskovanci pred in po ležanju izvedli termoregulacijski eksperiment, ki je vključeval potop v hladno (15°C) vodo . Med testom so bile merjeni naslednji parametri: temperature jedra, temperature kože na več mestih, frekvenca srca in poraba kisika. Po ležanju se je presek mišic nog značilno zmanjšal v povprečju za okoli 10 %. Značilno se je zmanjšala tudi aerobna kapaciteta preiskovancev. Kljub temu, po ležanju ni bilo nobenih značilnih razlik v termoregulacijskih odzivih. Glede na dobljene razultate ugotavljamo, da izguba mišične mase in aerobne spodobnosti nima posebnega vpliva na termoregulacijske vzorce. Glede na dejstvo, da je bila izguba mišične mase opažena predvsem v nogah lahko zaključimo, da mišice nog niso ključne pri termoregulaciji.
COBISS.SI-ID: 25699111
Minimalna doza hipoksije, ki bi izboljšala športno sposobnost trenutno ni znana. S to raziskavo smo preučevali ali lahko s štirimi 4-urnimi izpostavitvami izboljšamo športno sposobnost ter mišično in cerebralno oksigenacijo med naporom v hipoksičnih pogojih. Devetnajst preiskovancev smo razdelili v dve skupini od katerih je bila ena izpostavljena hipoksičnim pogojem (SIH; FIO2=0.120,N = 10), druga pa slepo izpostavljena normoksičnim pogojem (Control; FIO2=0.209,N = 9). Pred in po izpostavitvah smo preiskovancem med maksimalnim testom pri konstantni obremenitvi v hipoksiji (75% maksimalne normoksične sposobnosti) na kolesu merili porabo kisika, ventilacijo in oksigenacijo z NIR spektrometrom. Po izpostavitvah se sposobnost premagovanja napora ni povečala v nobeni skupini. Se je pa značilno povečala ventilacija in saturacija s kisikom le v skupini SIH. V mišični in cerebralni oksigenaciji nismo zaznali nobenih značilnih sprememb. Dobljeni rezultati kažejo, da lahko s štirimi izpostavitvami normobarični hipoksiji izzovemo ventilatorno aklimatizacijo in s tem posledično izboljšamo sistemsko saturacijo med naporom v hipoksiji.
COBISS.SI-ID: 25708839
Avtonomni roboti morajo biti sposobni samostojno povezati obstoječe senzomotorično znanje pri reševanju kompleksnih nalog. Raziskali smo, kako lahko robot zaporedno izvede več gibov, ki so podani z dinamičnimi generatorji gibov. Predlagali smo dva nova pristopa, ki oba zvezno povežeta več zaporednih gibov (do odvodov drugega reda).
COBISS.SI-ID: 25192487
Cilj raziskave je preučiti učinek ogljikovega monoksida (CO) v vdihanem zraku, v koncentracijah, ki jih dosega med prometno konico v velemestih, na oksigenacijo možganov, dihalnih mišic in mišic nog s testom konstantne moči. V raziskavo smo vključili 9 moških preiskovancev v treh pogojih: (i) kontrolni test konstantne moči po 3-urni izpostavljenosti zraku, (ii) 1-urna izpostavljenost zraku in 2-urna izpostavljenost CO (18.9 ppm), nato test konstantne moči v CO pogojih in (iii) 2-urna izpostavitev CO in 1-urna izpostavitev 100% normobaričnemu kisiku, nato test konstantne moči v CO pogojih. Ugotovili smo, da vdihavanje 18.9 ppm CO zmanjša oksigenacijo v mišicah vastus lateralis in serratus anterior, ne vpliva pa na športno sposobnost. Vdihavanje normobaričnega kisika vpliva na s CO pogojeno zmanjšanje oksigenacije mišic, predvsem v interkostalnih mišicah, ne vpliva pa na športno sposobnost.
COBISS.SI-ID: 25109799
V tem članku smo predlagali metodologijo za posploševanje senzomotoričnih znanj v realnem času. Trajektorije posplošimo s pomočjo Gaussovih procesov, pri čemer uporabimo kot povpraševalne točke v knjižnico trajektorij parametre, ki opisujejo želeno nalogo. Na realnih nalogah smo pokazali, da lahko predlagano metodo uporabimo v zaprtozančni zanki, kjer metodo posploševanja uporabimo v realnem času za prilagajanje gibanja spremembam, ki jih zaznamo z robotskimi senzorji.
COBISS.SI-ID: 25861415