Strateško načrtovanje in sprejemanje odločitev, kljub sprejemanju energetske politike in strategije, je zelo obsežno in mora slediti večim in pogosto nasprotujočim si ciljem. Med pripravo novega predloga slovenskega Nacionalnega energetskega programa je bila izdelana popolna posodobitev tehnologije in sektorskega modela od spodaj navzgor REES-SLO (referenčni energetski in okoljski sistem Slovenije). V okviru novega modela je bila omogočena primerjava in ocenjevanje različnih strategij na strani porabe in oskrbe z izračuni dolgoročne energetske in emisijske bilance ter gospodarske ocene. Linearni mrežni model nacionalnega energetskega sistema v podporo odločanju je bil razvit v MESAP (Modular Energy System Analysis and Planning) okolju. MESAP-ova odprta struktura je bila uporabljena za izgradnjo modela, ki obravnava najbolj relevantna vprašanja. Med razvojem modela je bila posebna pozornost namenjena agregaciji (združevanju) podatkov v skladu s statističnimi standardi za klasifikacijo podatkov, prav tako v celoti združljivo z mednarodnimi standardi za poročanje. Gospodarske dejavnosti so razdeljene po sektorjih, predelovalna industrija in sektorji storitev so bili še dodatno razdeljeni na pod-sektorski ravni. Vzporedne konkurenčne tehnologije so bile vključene v model. To je bilo storjeno, kjer se pričakuje zamenjavo goriva ali če se precejšnje izboljšanje energetske učinkovitosti zelo razlikujejo po strategijah. Vzporedno modeliranje je omogočilo natančno oceno povzročenih stroškov in vplivov na okolje. Tehnološko - usmerjen model Referenčnega slovenskega energetskega sistema REES-SLO je bil uporabljen v razvojnem procesu energetske politike kot okvir za dosleden in enakopraven pristop k identifikaciji instrumentov, ukrepov in vplivov v različnih sektorjih energetike in podsektorjih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 25501223Energetika je danes pred velikimi razvojnimi izzivi prehoda v nizkoogljično družbo, ohranjanja konkurenčnosti ob visokih mednarodnih cenah energentov, zagotavljanja zanesljivosti s suverenim, a mednarodno povezanim energetskim sistemom ter krepitve sposobnosti soočanja s spreminjajočimi se globalnimi okoliščinami. V podporo odločanju o Nacionalnem energetskem programu (NEP) so bili ocenjeni učinki različnih možnih energetskih strategij in odziva akterjev nanje. Scenariji so bili primerjani s stališča treh osnovnih ciljev energetske politike: (1) čim manjših vplivov na okolje, (2) zagotavljanja zanesljivosti oskrbe in (3) izboljšanja konkurenčnosti družbe in gospodarstva, s ključnimi indikatorji v podporo odločanju za iskanje ravnotežja med temi cilji. V delu so predstavljeni postopek in rezultati analize: primerjalna ocena scenarijev, izpolnjevanje zastavljenih ciljev podnebno energetskega paketa, kazalci zanesljivosti oskrbe s poudarkom na razvoju elektroenergetike in vplivi na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V NEP je izbrana in predlagana intenzivna strategija spodbujanja trajnostne rabe in lokalne oskrbe (URE; OVE; SPTE in lokalne energetike). Prednostni te strategije, v primerjavi z drugo analizirano referenčno strategijo, so: manjše emisije in večja robustnost pri izpolnjevanju ciljev podnebno energetskega svežnja –zlasti 25-odstotnega deleža OVE v bruto končni rabi energije – in Kjotskega protokola, manjša poraba energije in počasnejša rast rabe električne energije, višji delež OVE v letu 2030, manjši neto uvoz in manjša uvozna odvisnost; večje je izboljšanje energetske intenzivnosti; boljši so vsi drugi kazalci zanesljivosti oskrbe z energijo, večje zmanjšanje emisij TGP glede na referenčni scenarij. Slabost intenzivne strategije so rahlo višje emisije dušikovih oksidov in prašnih delcev, zaradi več rabe lesne biomase. Intenzivna strategija predstavlja tudi boljše razvojno izhodišče za dolgoročni prehod v nizkoogljično družbo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 25042983Na področju odlagališča uranove jalovine, ki se nahaja v bližini nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh, smo zbrali vzorce zemelj in trav. V zbranih vzorcih smo dločili specifične aktivnosti U-238, Th-230, Ra-226 in Pb-210. Določili smo faktorje prenosa posameznih radionuklidov iz zemlje v travo in ocenili primernost trave kot monitorja migracije radionuklidov iz odlagališča v okolico. Ugotovili smo, da trava ni ustrezen medij za spremljanje migracije Th-230 in Pb-210, je pa potencialno uporabna za spremljanje U-238 in Ra-226. Ugotovljeni faktorji prenosa iz zemlje v travo so bili v območju od 0,0014 do 0,015 kg/kg suhe mase za U-238; od 0,0039 do 0,012 kg/kg suhe mase za Th-230; od 0,035 do 0,46 kg/kg suhe mase za Ra-226 in od 0,098 do 1,52 suhe mase za Pb-210.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 25525799