Samostojno poglavje v knjigi, ki združuje različne metode podaljšanja razpolovnega časa za proteine. Naše poglavje obravnava PEGilacijo in opisuje različne aspekte, ki jih prinaša PEGilacija. Od samega podaljšanja razpolovnega časa odvisnega od različnih oblik in dolžin PEGa, do izboljšanja proteolitske stabilnosti tako modificiranih proteinov, prednosti in potencialnih slabosti PEGilacije, ki so v največji meri povezana s potencialno akumulacijo dolgih PEG verig v telesu.
COBISS.SI-ID: 1490012
Trendi v pripravi PEGiliranih produktov stremijo k enostavnim, hitrim in poceni procesom, ki rezultirajo v dobro definirane, homogene produkte. Proučevali smo PEGilacijo TNF-alfa na koloni, kjer smo izvedli čiščenje in konjugacijo v enem koraku na IMAC kromatografski koloni. Enako kvaliteto PEGiliranega produkta je dal pristop iz čistega proteina in iz surovega E.coli proteinskega ekstrakta. V primerjavi s PEGilacijo v raztopini je PEGilacija na koloni rezultirala v bolj homogen produkt.
COBISS.SI-ID: 5039898
Koloidne interakcije med proteini določajo obnašanje in stabilnost globularnih beljakovin, kot so monoklonska protitelesa (MAbs) glede na njihovo nagnjenost k oblikovanju grozdov v raztopini. Preučevali smo interakcije med temi beljakovinami skozi njihovo obnašanje v razredčenih raztopinah. Poskusi za kvantifikacijo intermolekularnih interakcij so bili izvedeni z uporabo statičnega in dinamičnega sipanja svetlobe (DLS in SLS), vzporedno z meritvami zeta potenciala z metodo Laser Doppler elektroforeze (M3-PALS). Ta pristop omogoča hitro posredno določanje koloidnih interakcij iz njihovega izmerjenega 2. virialnega koeficienta. Elektrostatični del interakcije DLVO je bil parametriziran preko pripadajoče površinske napetosti in/ali površinskega potenciala, medtem ko so bile van der Waalsove interakcije parametrizirane preko njihovega Hamakerjevega koeficienta, oboje kot funkcija ionske moči in pH raztopine v kopeli. Ta parametrizacija interakcij protein-protein izboljša naše razumevanje združevanja mAb in zagotavlja sredstvo za njihov nadzor s spreminjanjem parametrov raztopine. Poleg tega naši rezultati tudi zagotavljajo preverjanje konsistentnosti in potrditev uporabe teorije DLVO v procesu združevanja mAbs v raztopini.
COBISS.SI-ID: 2453604
Določitev enojnih visokih doz aktivnih farmacevtskih učinkovin (API) se v glavnem uporablja za zadovoljitev regulatornih zahtev. Oralne LD50 vrednosti v živalih za preko 300 API smo primerjali z minimalnimi še učinkovitimi terapevtskimi dozami (METD) v ljudeh z namenom najti povezavo med živalskimi in humanimi podatki. Najboljšo korelacijo med humano METD in živalsko LD50 vrednostjo kažejo psi (R = 0.323), najslabšo pa podgane (0.287). Določeno je bilo, da kaže akutna oralna LD50 doza za podgane slabo korelacijo z METD in ne more biti uporabljena kot klasifikacijski kriterij za uradno akutno kategorizacijo. Samo 13% API-jev je bilo klasificiranih kot smrtnih (v skladu z EU CLP regulative), če jih zaužijemo, nobena od substanc z zelo nizko terapevtsko dozo ni bila uvrščena v kategorijo 1 akutne toksičnosti v skladu s EU CLP. Substance z zelo nizkimi terapevtskimi dozami, ki bi lahko imele potencialno toksičen efekt v ljudeh, niso bile identificirane z uporabo oralne LD50 vrednosti in trenutnega sistema klasifikacije. Predlagamo, da se ne uporablja akutna toksičnost na podlagi vrednosti LD50 doze v podganah kot podlaga za klasifikacijo farmacevtikov, temveč se uporabi METD kot osnova za klasifikacijo.
COBISS.SI-ID: 1493340