Klimatska cirkulacija Tržaškega zaliva je obravnavana z numeričnim modelom. V vseh letnih časih je prisoten vhodni tok v globinah. Spomladi in poleti je ciklionalni vrtinec sklopljen z anticiklonalnim blizu zaprtega dela zaliva. Kupolasta struktura gostote prečno na os zaliva v njegovi notranjosti sovpada s to cirkulacijsko sliko. Jeseni je prisoten manjši anticiklonalni vrtinec na južni strani. Pozimi je prisoten blizu gladine vetrni tok, katerega poganja burja, vendar tok diagonalno prehaja Tržaški zaliv.
COBISS.SI-ID: 2005327
Cilj študije je bil ovrednotiti potencialne indikatorje onesnaženja zaradi ribogojstva z uporabo taksonov meiofavne. Harpaktikoidne kopepodi in kinorinhi so se izkazali kot dobri indikatorji; prvi so bili občutljivi na onesnaženje zaradi ribogojstva ne glede na sezono, medtem ko so se kinorinhi odzivali na vplive onesnaženja sezonsko. Z nMDS analizo smo jasno ločili združbe pod ribjimi kletkami od kontrolnih združb, kar kaže, da je taka analiza učinkovita za ugotavljanje vplivov.
COBISS.SI-ID: 1972303
Članek obravnava sestavo stabilnih izotopov ogljika in dušika v suspendirani organski snovi Tržaškega zaliva l. 2003 (brez sluzastih makroagregatov) in 2004 (prisotno sluzenje morja) in opozarja na pomen biogeokemičnih lastnosti v povezavi s povečanimi rečnimi vnosi v spomladanskem obdobju. Rezultati prispevajo k razumevanju nastanka in možnosti napovedovanja sluzenja morja, ki vpliva na celoten morski ekosistem in pomembne gospodarske panoge (turizem, marikultura in ribištvo). Podatki nakazujejo pomen sprejetja ustreznih ukrepov za zmanjševanje onesnaženja in spremljanja kakovosti rek.
COBISS.SI-ID: 22579239
Kombiniran vpliv kovin na živo okolje je zaradi kompleksnega delovanja nemogoče oceniti le s fizikalno-kemijskimi analizami. Zato je za oceno obremenjenosti okolja nujno potrebno uporabiti previdno izbrane biološke teste. Za ovrednotenje vpliva onesnaževanja zemlje v okolici rudnika svinca in cinka smo uporabili štiri bioteste: HepG2 in Tetrahymena thermophila kometni test za genotoksični potencial ter Vibrio fischeri test in zakasnjeno fluorescenco Lemna minor za oceno strupenosti. Neprimeren je bil le test z L. minor, kemijska analiza pa se je po pričakovanjih izkazala za nezadostno.
COBISS.SI-ID: 2414984
V Tržaškem zalivu smo med leti 2003 in 2006 raziskovali favno rebrač (Ctenophora). Med rebračami, značilnimi za to območje, smo posebej analizirali rodova Lobata in Beroida. Ugotovili smo tudi prisotnost dveh vnešenih vrst: Mnemiopsis leidyi Agassiz 1865 in Beroe ovata sensu Mayer 1912. Obravnavali smo veljavnost sredozemske vrste Beroe ovata in ugotovili, da je v Sredozemskem morju naravno prisotna Beroe cucumis sensu Mayer, 1912, ne pa Beroe ovata.
COBISS.SI-ID: 1912143