Skupina raziskovalcev Morske biološke postaje Piran (NIB) je preučevala potencialne povezave med dinamiko mikrobne združbe in spreminjajočimi okoljskimi parametri v polzaprtem dinamičnem obalnemu morskemu ekosistemu (Tržaški zaliv, severni Jadran). V sklopu študije smo v obdobju dveh zaporednih let spremljali fizikalne, kemijske in biološke dejavnike okolja z visoko časovno in prostorsko resolucijo. Z namenom določevanja morebitnih povezav med opaženimi spremembami v dinamiki mikrobne združbe in spreminjajočimi okoljskimi parametri je bila izvedena statistična analiza časovnega niza podatkov. Raziskava kaže na zmožnosti napovedovanja s pomočjo asociacijskih mrež napajanih z dolgoročnimi nizi mikrobioloških ter okoljskih parametrov. Takšne mreže interakcij imajo velik pomen, saj nam omogočajo vpogled v odziv morskega ekosistema na klimatske spremembe in antropogene vplive.
COBISS.SI-ID: 3156559
Meduze predstavljajo pomemben člen pelaških ekosistemov, zlasti ko se pojavljajo množično. Da bi bolje razumeli njihovo vlogo v prehranskem spletu in biogeokemičnem kroženju organske snovi, je potrebno oceniti energijo, ki jo skladiščijo ter določiti trofični nivo, ki ga zasedajo. Do sedaj so bili protokoli, ki se uporabljajo za oceno biomase in za določanje sestave želatinoznih planktonskih organizmov enaki kot pri študiju neželatinoznega zooplanktona kljub velikim razlikam v sestavi. Namen te študije je bil opredeliti enoten in zanesljiv protokol za določanje biomase, elementne in aminokislinske sestave ter sestave stabilnih izotopov želatinoznih organizmov. Rezultati so pokazali, da se suha masa meduz spreminja s spremembo slanosti vode in zato suha masa ne more biti zanesljiv parameter za oceno biomase teh organizmov. Pokazali smo tudi, da sušenje meduz v sušilniku pri 60°C povzroči znatne spremembe v biokemijski sestavi suhe mase meduz saj je bila vsebnost elementarnega ogljika in dušika nižja v sušenih kot liofiliziranih vzorcih. Podobno so bile vsebnosti aminokislin nižje po sušenju v sušilniku; organska snov pa je bila po sušenju v sušilniku obogatena s težjim izotopom dušika. Na podlagi analize rezultatov smo predlagali, da se aminokislinska in izotopska sestava ovrednoti v liofiliziranih vzorcih.
COBISS.SI-ID: 3185999
Klimatska cirkulacija Tržaškega zaliva je obravnavana z numeričnim modelom. V vseh letnih časih je prisoten vhodni tok v globinah. Spomladi in poleti je ciklonalni vrtinec sklopljen z anticiklonalnim blizu zaprtega dela zaliva. Kupolasta struktura gostote prečno na os zaliva v njegovi notranjosti sovpada s to cirkulacijsko sliko. Jeseni je prisoten manjši anticiklonalni vrtinec na južni strani. Pozimi je prisoten blizu gladine vetrni tok, ki ga poganja burja, vendar tok diagonalno prehaja Tržaški zaliv. Delo je do sedaj prejelo 9 čistih citatov (WoS).
COBISS.SI-ID: 2005327
Cilj študije je bil ovrednotiti potencialne indikatorje onesnaženja zaradi ribogojstva z uporabo taksonov meiofavne. Harpaktikoidne kopepodi in kinorinhi so se izkazali kot dobri indikatorji; prvi so bili občutljivi na onesnaženje zaradi ribogojstva ne glede na sezono, medtem ko so se kinorinhi odzivali na vplive onesnaženja sezonsko. Z nMDS analizo smo jasno ločili združbe pod ribjimi kletkami od kontrolnih združb, kar kaže, da je taka analiza učinkovita za ugotavljanje vplivov. Delo je do sedaj prejelo 22 čistih citatov (WoS).
COBISS.SI-ID: 1972303
Članek predstavlja rezultate obsežne preko 30-letne baze podatkov o koncentraciji klorofila a v kombinaciji s satelitskimi podatki zadnjega desetletja. Rezultati kažejo na globalno upadanje klorofilnih koncentracij, ki so najbolj izrazite v evtrofnem območju pod vplivom reke Pad, vendar smo jih zaznali tudi v Tržaškem zalivu. Upad klorofila sovpada z nedavno potrjenim zmanjšanjem koncentracij hranilnih snovi v severnem Jadranu. Rezultati študije izpostavljajo potrebo po razumevanju sprememb v fitoplanktonski združbi, ki se odražajo v redukciji klorofila. Delo je do sedaj prejelo 43 čistih citatov (WoS).
COBISS.SI-ID: 2015055