V prispevku obravnavamo vzorce ometov, ki so odvzeti iz področja rimske vile v Mošnjah (Slovenija). V vseh vzorcih ometov pri stenskih poslikavah, mozaikov in estrihov je kot poseben dodatek prisotna zdrobljena opeka v različnih količinah. Mineraloška in petrografska sestava vzorcev je bila določena z uporabo optične mikroskopije, rentgenske praškovne difrakcije in spektroskopije FTIR. Reakcijski robovi so bili preiskani z uporabo SEM-EDX. V kislini topna frakcija vzorcev je bila določena na podlagi ICP-OES. Karakteristike poroznosti so bile določene z živosrebrovo porozimetrijo in plinsko sorpcijo in kažejo, da višja vsebnost delcev zdrobljene opeke pomeni večjo poroznost in BET specifično površino.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 917342Črni apnenec z Drenovega griča (Osrednja Slovenija) velja zaradi svoje tipične barve za enega izmed najlepših slovenskih naravnih kamnov. Apnenec smo obravnavali s kemičnega, mineraloškega in petrofizikalnega vidika. Nadalje podajamo oblike propadanja preiskovanega apnenca na primeru dveh spomenikov, izmed katerih je eden izpostavljen notranjemu in zunanjemu okolju. Na podlagi kartiranja smo na obeh objektih propoznali številne oblike propadanja, kot so zrnato razpadanje, luščenje, drobljenje, eflorescenca, skorje in prisotnost mikroorganizmov. Vzorci so bili preiskani na podlagi optične mikroskopije, vrstične elektronske mikroskopije z elektronsko disperzno spektroskopijo, rentgenske praškovne difrakcijske analize, meritve odprte poroznosti in kapilarnega dviga ter živosrebrove porozimetije in plinske sorpcije z uporabo argona. Kjub temu, da ima apnenec izredno nizke vrednosti poroznosti in kapilarnosti, so na obeh objektih opazne številne oblike propadanja, ki so povečini posledica transporta in precipitacije topnih soli v apnencu.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 950110V raziskavi smo določili izotopsko sestavo sulfatnih soli, ki nastajajo kot posledica propadanja črnega apnenca na spomenikih. Rezultati so pokazali, da pri procesih propadanja nastaja sadra in različni magnezijevi sulfati hidrati. Vrednosti δ18Osulfat valiirajo v območju od −1.9 od‰ do +5.5‰ vs. V-SMOW, medtem ko se vrednosti δ34Ssulfate gibljejo v razponu od −19.8‰ do +3.2‰ vs. V-CDT. Na podlagi izotopskih vrednosti je mogoče ugotoviti različne procese nastanka sulfatnih soli v primeru spomenikov, ki so izpostavljeni notranjim in zunanjim okoljskim dejavnikom.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 893022